V Zavodu za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina so zadovoljni s turističnim obiskom. Na podeželju je kar 80-odstotna zasedenost vseh zmogljivosti, v mestih polovična. Območju gre dobro tudi ali predvsem zaradi večjih dogodkov, na primer nedavne kolesarske Dirke po Italiji.

Ob domačih je največ gostov iz Italije, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske in Nizozemske. Na Goriškem tudi sicer razvijajo športni in rekreativni turizem, ki polnita vrzel po velikem izpadu igralniških gostov na tem območju.

Najbolj pa so obiskana Goriška brda, kjer stavijo na manjše turistične kapacitete, kar je, verjamejo, tudi njihova prednost, "saj se resnično lahko posvetijo vsakemu gostu, ki pride k njim", je dejala predstavnica tamkajšnjega zavoda za turizem Tina Novak Samec. Ta priznava, da se na vrhuncu turistične sezone še vedno spopadajo s pomanjkanjem turističnih kapacitet, čeprav vsako leto svoji ponudbi dodajo po sto postelj.

Več pa v pogovoru z vodjo Zavoda za turizem, mladino in šport Brda Tino Novak Samec, s katero se je v Poročilih ob petih pogovarjala Katarina Braniselj.

V Brdih nenehno iščete drugačno, inovativno ponudbo. Kljub zdravstveni krizi ste razprodani, in to vse leto. Zakaj ste tako uspešni?

Veliko zagotovo pripomore naša prepoznavnost, zagotovo pa tudi razpršenost naših kapacitet po celotnih Brdih. Poleg tega pa tudi naša naravna in kulturna dediščina nikoli ne razočarata.

Pred časom vam je nastanitvenih zmogljivosti primanjkovalo. Je zdaj drugače?

Nikakor ne. V polni turistični sezoni se še vedno spopadamo s pomanjkanjem turističnih kapacitet. Sama pravim, da prostor je. Je pa treba poudariti, da imamo vsako leto porast prenočitvenih kapacitet, in to kar po sto postelj na leto.

Ne stavite pa na velike namestitve?

Vsekakor ne. Še naprej razmišljamo v smeri razvijanja zelenega, butičnega turizma, kar seveda pomeni manjše turistične kapacitete, kar je tudi naša prednost, saj se resnično lahko posvetimo vsakemu gostu, ki k nam pride. Dodana vrednost Brd so zagotovo tudi ljudje.

Kakšna je vaša promocija na tujih trgih?

Že vrsto let, celo desetletij smo prisotni na tujih trgih, lahko rečem, da imamo zelo dobro pokrit evropski trg, od koder tudi prihajajo naši gosti. Pred epidemijo smo pogledovali tudi k bolj oddaljenim trgom, na primer ZDA; Kanada, Japonska, Kitajska, od koder smo imeli že lepo število gostov, ki se je povečevalo.

Zaključujete dokumentacijo za vpis na poskusni Unescov seznam. S čim? Kako daleč ste?

Že vrsto let s slovensko in italijansko tehnično ekipo strokovnjakov usklajujemo to dokumentacijo. Unesco zagotovo terja zelo obsežno delo, obsežno raziskavo. Trenutno smo v fazi usklajevanja dokumentacije slovenske in italijanske strani, saj gre v našem primeru za čezmejno kandidaturo. Stavimo na vse tisto, čemur smo v Brdih zapriseženi: naši tradiciji, naši zemlji, našim briškim terasam in seveda tudi briškemu človeku.