Matej Vranič, ki je pred kratkim navdušil z dokumentarnim filmom Divja Slovenija, se je tokrat lotil Planinskega polja med Logatcem in Postojno. Že prej ga je večkrat fotografiral, ko je bilo po obilnejšem dežju poplavljeno: "Zelo zanimivo je videti poplavljeno polje, drevesa, to je kot neke vrste meka za fotografe. Ampak šele s samim snemanjem filma sem pravzaprav ugotovil, kako pestro biodiverziteto ima."

Da je lahko posnel travniško morsko čebulico, je moral biti tam točno določen teden v letu. Ta redka roža raste le še na Planinskem polju in še to po zaslugi ozaveščenih kmetovalcev, ki gnojijo in kosijo travnike ob točno določnem času.

Da posname živali čisto od blizu, mora biti pripravljen na vse, tudi na to, da brede po iztrebkih. V cerkvenem zvoniku v vasi Planina je eno največjih kotišč netopirjev v Sloveniji. Da bo potreboval škornje za vzpon na zvonik, pa ni pričakoval: "Po tleh je bil kar kupček gvana, teh njihovih iztrebkov in po njem hoditi ni bilo ravno prijetno. Na to nisem bil pripravljen, bil sem v adidaskah in sem naredil, kar se je dalo, da bi jih čim manj vznemirjal. Čeprav si blizu njih, moraš poskrbeti, da se počutijo varne."

Film bo na ogled v Ravbarjevem stolpu

Matej Vranič je bil za snemanje dokumentarnega filma o Planinskem polju izbran na razpisu Notranjskega regijskega parka, pri projektu pa sodelujejo tudi Zavod Znanje, Zavod za varstvo narave, Društvo za opazovanje ptic ter občini Postojna in Logatec. Film bodo predvajali v interpretacijsko-izobraževalnem središču, ki ga Občina Postojna ureja v Ravbarjevem stolpu v Planini. Obnova stolpa, ki traja že leto dni, bi morala biti končana že novembra lani, a se je zaradi nepričakovanih arheoloških odkritij vse skupaj zavleklo.

Med urejanjem vhoda v stolp so naleteli na del zidu širšega srednjeveškega kompleksa in arheološka izkopavanja so bila neizbežna. Odkrili so keramične posode, srebrnike, vitraž, ostanke strelnega in hladnega orožja, zapise iz 16. stoletja. Stolp, ki stoji na skrajnem robu Planinskega polja proti Postojni, je služil kot obramba na prometni povezavi med Ljubljano in Primorjem. Ime je dobil po tržaškem glavarju, ki je v Predjamskem gradu ubil viteza Erazma. Na Občini Postojna so pridobili dobrega pol milijona evropskih sredstev za obnovo. Po obnovi ga bodo še naprej uporabljali člani Jamarskega društva in prebivalci Planine za lokalne dogodke, dobil pa bo tudi nov turističnoinformacijski center, ki ga bodo odprli ob predhodni najavi. Med prenovo je dokumentarni film na ogled v Notranjskem muzeju v Postojni.

Njegova ekscelenca grad Haasberg

Pred kratkim so premierno predstavili še en dokumentarni film, povezan s Planinskim poljem, o nekoč enem najlepših baročnih dvorcev v Srednji Evropi, o gradu Haasberg, ki impozantno stoji ob drugem robu Planinskega polja, tik ob cesti, ki nas pripelje z avtoceste v Planino. Zaradi dragocenega inventarja je grad nekoč veljal za enega najbogatejših. Pod film sta se podpisala scenarist Drago Mislej – Mef in režiser Dušan Milavec, kot pripovedovalka v njem pa nastopa Marijana Brecelj.

Od nekdaj impresivnega dvorca ni zdaj ostalo skoraj nič več, razen pročelja, pa še tega je pred dobrim letom dni poškodoval potres z epicentrom v Petrinji. Snovalci filma si prizadevajo, da bi vsaj ruševine zaščitili, saj so tudi te še vedno privlačne in obiskana izletniška točka. Člani društva Škratovka Haasberg so pred leti skupaj z Občino Postojna prostor temeljito očistili in uredili, poleti pa tam prirejo kulturne prireditve in dejavnosti za otroke.

Film si lahko ogledate na tej povezavi.