111 let stari vodič je med lastnike ene ali dveh zvezdic povzdignil 51 francoskih restavracij. Se je pa prvič po dolgem času zgodilo, da vodičevi anonimni inšpektorji niso našli niti enega novinca za v ultraelitno družbo restavracij s tremi zvezdicami. Pravzaprav so jo skrčili za enega člana, tako da je takih v Franciji zdaj le 25.

Pri Michelinu pravijo, da je to odraz navad sodobnih jedcev, ki dajejo prednost ugodnim cenam in sprotnemu prehranjevanju v bistrojih, manjkrat pa sedejo za bele prte, ki prevladujejo v svetu prestižnih restavracij s tremi zvezdicami.

Tokio svetovna prestolnica kulinarike
Za restavracije z eno zvezdico je značilna "zelo dobra kuhinja v svoji kategoriji", pri dveh zvezdicah gre za "izvrstno kuhinjo, za katero se splača skreniti z glavne poti". Restavracija s tremi zvezdicami pa "nudi izjemno kulinariko in je vredna posebnega potovanja". Trenutno sta po Michelinu svetovni kulinarični prestolnici Tokio in Pariz, prvi s 14, drugi pa z 10 restavracijami, ki se ponašajo s tremi zvezdicami.

Tokio ima sicer kar 240 z zvezdicami označenih restavracij, medtem ko je v Parizu takih le 64. Na Japonskem so Michelinove zvezdice še posebej spoštovane, saj Japonci veljajo za enega s hrano najbolj obsedenih narodov in so v dolgih vrstah pripravljeni čakati dolge ure, nato pa še plačati zasoljene cene za izbrane obroke.

Michelinov vodič je prvič izšel leta 1900. Iz male rdeče knjižice, ki so jo brezplačno razdeljevali voznikom, da bi jim olajšali in popestrili potovanja, se je razvil v sinonim za gurmansko prehranjevanje. Danes zbirka njihovih kulinaričnih vodičev obsega 25 knjižic, v katerih je zajetih 23 držav in več kot 45.000 restavracij.

V Sloveniji restavracije z Michelinovo zvezdico (še?) nimamo, je bil pa kar osem let zapored prejemnik te časti za svojo restavracijo v Nemčiji Slovenec Andrej Kuhar.