Znameniti avstralski Uluru se po neuradnih rezultatih ni uvrstila med sedem naravnih čudes sveta. Foto: EPA
Znameniti avstralski Uluru se po neuradnih rezultatih ni uvrstila med sedem naravnih čudes sveta. Foto: EPA
Kilimandžaro
Med sedem naravnih čudes se ni uvrstil niti Kilimandžaro v Tanzaniji. Foto: EPA

V medijih po vsem svetu so se namreč pojavile novice, kot da so porečje Amazonke, slapovi Iguazu, indonezijski otok Komodo, vietnamski zaliv Halong, južnokorejski otok Džedžu, podzemna reka Puerto Princesa na Filipinih in južnoafriška Mizasta gora že nepreklicno postali nova naravna čudesa sveta, organizatorji pa opozarjajo, da bodo uradni končni rezultati znani šele v začetku leta 2012, končni seznam sedmih naravnih čudes pa bi se takrat lahko spremenil.

Med čudesi, ki torej po prvih podatkih niso bila izbrana, so na primer tudi znana avstralska skalna gmota Uluru, ameriška znamenitost Veliki kanjon, pa tanzanijska s snegom pokrita najvišja afriška gora Kilimandžaro ter Veliki koralni greben, ki se razteza pred avstralsko vzhodno obalo.

Rezultate glasovanja bodo zdaj še enkrat preverili, ko jih bodo potrdili še neodvisni stokovnjaki, pa bodo sedem naravnih čudes sveta razglasili tudi uradno.

Sprva jih je bilo 440
Izbor je sicer potekal v več stopnjah – med decembrom 2007 in julijem 2009 so bili svetovni prebivalci povabljeni k oddaji predlogov za naravna čudesa. Z glasovanjem so nato seznam več kot 440 predlogov skrčili na 77, nato pa so strokovnjaki seznam skrajšali še dodatno na 28. Izmed te osemindvajseterice pa so nato znova z glasovanjem prek telefona, kratkih sporočil ali interneta odločali svetovni prebivalci.

Zdaj bodo na vrsti najboljša mesta na svetu
Švicarska fundacija, ki je organizirala izbor, si je pri pridobivanju pozornosti za ta projekt pomagala tudi z znanimi osebnostmi – tako je na primer ljudi po svetu h glasovanju za argentinske slapove pozival nogometni zvezdnik Lionel Messi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Organizatorji pa imajo že idejo za novo tekmovanje – tokrat bodo izbirali najboljših sedem mest na svetu, sodelujoča mesta pa bodo razglasili 1. januarja prihodnje leto.

V priloženem videoposnetku si lahko ogledate razglasitev neuradnih rezultatov, na fotografijah pa z MMC-jem skočite na različne konce sveta in vidite, katerih je novih sedem (neuradnih) naravnih čudes sveta!

Zaliv Halong, Vietnam: Na 1.553 kvadratnih kilometrih morja severnega Vietnama je posutih na tisoče kraških formacij, naravnih mostov, kraških jam in otočkov, ki vznikajo iz smaragdnega Južnokitajskega morja. "Spuščajoč se Zmajev zaliv", kakršno je vietnamsko ime za Ha Long, je turistična meka Vietnama. Foto: EPA
Otok Džedžu, Južna Koreja: Džedžu, posebna avtonomna regija Južne Koreje, je med Korejci zelo znana in velja za eno primarnih južnokorejskih krajev za oddih in medene tedne, otočje pa je vulkanskega izvora. Foto: EPA
Otok Komodo, Indonezija: Na tisoče turistov vsako leto obišče območje v vzhodni Indoneziji, da si lahko ogledajo znamenite kuščarje komodoške varane v njihovem naravnem okolju - v spremstvu vodičev, ki zveri odganjajo s palicami. Foto: EPA
Mizasta gora, Južnoafriška republika: Ob jasnih dneh se z morja vidi tudi do 200 kilometrov daleč. Številnim pomorščakom je v preteklosti služila kot pomembna orientacijska točka. Gora ni pomembna le zaradi prepoznavne oblike in lege tako rekoč sredi Cape Towna, ampak tudi zaradi izjemno raznolikega rastlinstva. Foto: EPA
Slapovi Iguazu, na meji med Argentino in Brazilijo: Slapov je več kot 270, v širini pa sprva merijo skoraj tri kilometre, nato pa se zožijo v od 70 do 80 metrov široko sotesko. Nekateri so visoki do 82 metrov, večina pa jih meri okoli 60 metrov, bobnenje slapov pa se sliši 25 kilometrov daleč. Foto: EPA
Porečje Amazonke, Južna Amerika: Največji deževni gozd na svetu je amazonski deževni pragozd, znan tudi kot amazonska džungla, ki pokriva večino porečja Amazonke (to se rateza na sedmih milijonih kvadratnih kilometrov). Območje reke leži v devetih južnoameriških državah, večina gozda - 60 odstotkov - je v Braziliji, sledi ji Peru s 13 odstotki, nato pa še manjši deleži v Kolumbiji, Venezueli, Ekvadorju, Boliviji, Gvajani, Surinamu in Francoski Gvajani. Foto: EPA
Podzemna reka Puerto Princesa, Filipini: Dolga je 8,2 kilometrov in je do leta 2007 veljala za najdaljšo reko na svetu, nato pa so odkrili še daljšo na polotoku Jukatan. Izliva se v Južnokitajsko morje. Podzemne jame, skozi katere teče, krasijo številni in nenavadni stalaktiti in stalagmiti. Foto: EPA