Ta havajski morski narodni spomenik je zdaj dobil svoje mesto na Unescovem seznamu krajev kulturne in naravne dediščine. Na seznamu je 911 krajev z vsega sveta, takih, ki so na seznam uvrščeni tako zaradi kulturnega kot naravnega pomena, pa je samo 27 in Papahanaumokuakea je prvi ameriški predstavnik med njimi.

Unescov odbor na omenjeni seznam uvršča kraje "izjemne vrednosti za človeštvo", uvrstitev nanj pa pomeni, da jim omogočijo zaščito in jih dejavno ohranjajo. Papahanaumokuakea je prvi novi ameriški predstavnik na seznamu v zadnjih 15 letih. Na njem je zdaj 21 ameriških spomenikov, med njimi sta tudi Veliki kanjon in Kip svobode.

7.000 morskih vrst in bogastvo svetišč
Spomenik Papahanaumokuakea sestavljajo večinoma nenaseljeni atoli in morje, ki jih obkroža. Tam domuje 69 odstotkov koralnih grebenov na ameriškem ozemlju, pa tudi 7.000 morskih vrst, od katerih četrtino najdemo le na Havajih. Na območju je ribolov prepovedan, zato se je tam razcvetela zdrava in številčna populacija morskih psov in drugih redkih morskih bitij.

Kaj pa kulturna dediščina? Že samo na skalnatem otoku Mokumanamana je nenavadno visoka koncentracija svetišč heiau - na dobrih 18 hektarih jih je kar 34.

Največje ameriško zaščiteno območje
Papahanaumokuakea je največje zaščiteno območje na ozemlju ZDA in je, za primerjavo, skoraj 100-krat večje od območja, na katerem leži narodni park Yosemite. Predsednik George W. Bush ga je za spomenik narodnega pomena imenoval leta 2006. Papahanaumokuakea je drugi kraj svetovne dediščine v ameriški zvezni državi Havaji: leta 1987 je Unesco na seznam uvrstil nacionalni park Volcanoes.

Predstavniki iz 187 držav, ki so podpisale konvencijo o svetovni dediščini leta 1972, so pred dnevi na 34. sestanku v Braziliji določili 21 novih krajev kulturne dediščine. Nanj so uvrstili 15 krajev kulturnega pomena, pet naravnih spomenikov in enega "mešanega" - spomenik Papahanaumokuakea.

Tri države - Kiribati, Marshallovi otoki in Tadžikistan so prvič dobile svojega predstavnika na seznamu. Na Unescov seznam ogroženih krajev svetovne dediščine so uvrstili štiri nove kraje, z njega pa odstranili Galapaško otočje.

Unescova utemeljitev
"Papahanaumokuakea je velikanska in linearna skupina majhnih in nizko ležečih otokov in atolov, ki jih obkroža ocean. Nahaja se okrog 250 km severozahodno od osrednjega havajskega arhipelaga in se razteza na okrog 1931 kilometrih. Območje ima globok kozmološki in tradicionalni pomen za domorodno havajsko kulturo, kot okolje prednikov, utelešenje havajskega videnja povezanosti med ljudmi in naravnim svetom in kot kraj, kjer naj bi se rojevalo življenje in kamor se po smrti vrnejo duhovi. Na dveh izmed otokov - Nihoa in Makumanamana - so arheološki ostanki predevropskih naselbin in uporabe," so v utemeljitvi uvrstitve območja na seznam zapisali pri Unescu.

Slovenija ima na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine od leta 1986 enega predstavnika, in sicer park Škocjanske jame.