Danes se namreč izteče 100-letna pogodba, s katero se je otok izvil izpod turškega imperija in se priključil Grčiji. A okrogla obletnica otočanom ne predstavlja razloga za veselje - razmišljajo namreč, da bi pripravili referendum, na katerem bi se okoli 9.000 otočanov izreklo, ali si še vedno želijo nadvlade Aten ali bi prednost raje dali samostojnosti.

"Vlada je na nas pozabila že pred leti. Če nam ne bodo zagotovili nobenih novih cest ali bolnišnice, se lahko odločimo za odcepitev od Aten. Da bi ostali samostojni, je za nas težavno. Lahko pa zahtevamo priključitev h kakšni drugi državi. Zagotovo ne k Turčiji, raje k Avstriji," je bilo po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA slišati ob slovesnostih ob 100-letnici.

Po odcepitvi od Turčije pet mesecev samostojni
Egejski otok se je izpod turške oblasti izvil leta 1912 po uporu, katerega pobudnik je bil tamkajšnji junak Georgios Spanos. Otok je bil pet mesecev samostojen, nato pa so se odločili, da se bodo priključili Grčiji. V času vojaške diktature v Grčiji med letoma 1967 in 1974 je Ikarija postala kazenski otok za komunistične oporečnike, ki pa so tukaj naleteli na podporo. Še danes ima grška Komunistična stranka na otoku okoli 30-odstotno podporo. Kako na težnje otoka po ločitvi od Aten gledajo v grški prestolnici, ne poročajo.

Ime po Ikaru
Mitologija sicer pravi, da je otok dobil ime po Dedalovem sinu Ikaru, ki naj bi, potem ko je poletel previsoko proti soncu in so mu žarki stopili vosek, ki je skupaj držal njegova krila, padel v morje, ki obkroža otok. Trenutno na Ikariji živi okoli 9.000 ljudi, ki se večinoma ukvarjajo z ribolovom. Morje okoli otoka je namreč bogato z ribami in prav ribiči z Ikarije so tisti, ki pretežno zalagajo ribji trg v Atenah.