Tamkajšnji parlament je že sprejel zakonsko podlago za financiranje izgradnje in upravljanje morskega prekopa, zakon pa določa, da bo prekop v 51-odstotni lasti Nikaragve, preostalih 49 odstotkov pa bo namenjenih zasebnim vlagateljem, ki bodo tudi v celoti pokrili stroške izgradnje, je danes poročal nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Vlagatelje za okoli 23 milijard evrov vreden projekt bodo po besedah predsednika Ortege iskali predvsem v Braziliji, Rusiji, Venezueli in na Kitajskem. Natančen potek morskega prekopa še ni določen, razpravljajo pa o šestih mogočih različicah.

Zamisel, stara precej več kot sto let
Nikaragva je bila sicer že konec 19. stoletja zanimiva tako za ZDA kot za evropske velesile, ki so načrtovale gradnjo prekopa med Atlantskim in Tihim oceanom, a so se nazadnje odločili za Panamo.

Leta 1914 so tako odprli znameniti Panamski prekop, ki so ga Američani začeli graditi leta 1904, pri gradnji pa je sodelovalo več deset tisoč delavcev. Za gradnjo so porabili 350 milijonov ameriških dolarjev. Panamski prekop povezuje Atlantski in Tihi ocean. Z njegovo gradnjo je bila pomorska pot med vzhodno in južno obalo Amerike krepko skrajšana in olajšana, saj ladjam ni bilo več treba pluti okrog viharnega rta Horn. Prekop ima dva sklopa zapornic na tihooceanski in enega na atlantski strani, med njima pa leži Gatúnsko jezero.

Končan prej kot v 10 letih?
Zagovorniki prekopa v Nikaragvi, ki bo dolg približno 200 kilometrov, poudarjajo, da ta ne bo konkurenca Panamskemu prekopu, prepričani pa so, da bo gradnja, ki je bila sprva načrtovana kot dolga celo desetletje, precej krajša, zato napovedujejo, da bo prekop odprt že leta 2019.