Poleg nizkih cen je zlasti možnost spoznavanja novih ljudi in drugačnih navad tista, ki privlači mlajše popotnike – v hostlih po navadi prevladuje bolj sproščeno vzdušje kot v hotelih. Pa morda veste, od kod sploh izvirajo?

Prvi stalni hostel, ki je danes preurejen v muzej, je na začetku 20. stoletja odprl učitelj Richard Schirrmann v nemškem mestu Altena na tamkajšnjem gradu. Danes so prostori nekdanjega mladinskega hotela preurejeni v muzej. Po nekaterih navedbah pa so v tem času tudi v šoli Nette začeli nuditi prenočišča mladim popotnikom. Po koncu pouka so umaknili klopi in stole ter po tleh razgrnili tanke vreče, napolnjene s slamo, na katerih so mladi popotniki lahko prenočili. Zjutraj pa so morali gostje za sabo pomesti slamo in pospraviti učilnice.

Čez dan pa na zrak!
Namen prvih hostlov je bil omogočiti mlajšim (revnim) prebivalcem mest oddih v naravi, v njih pa so prevladovala precej stroga pravila. Mlade popotnike so spodbujali k čim večji angažiranosti v delovanju prenočišča; sami so se morali lotiti tudi gospodinjskih opravil, kar je pripomoglo k zniževanju stroškov. Hostli so bili čez dan praviloma zaprti, ker naj bi se mladi čim več gibali na svežem zraku.

Prvotna osrednja nepridobitna organizacija International Youth Hostel Federation (mednarodna zveza mladinskih hostlov) se danes imenuje Hostelling International in združuje 4000 različnih prenočišč iz 80 držav, mnogi mladinski hoteli pa vanjo niso včlanjeni, zato bi bilo težko natančno oceniti njihovo število.

Pravila se posodabljajo
V drugi polovici 20. stoletja so se pojavili drugačni popotniki, ki jih ni več gnala želja po bivanju v naravi, ampak po spoznavanju drugih, zlasti daljnih dežel, drugačnih kultur in ljudi. Hostli so se izkazali za najboljšo obliko začasnega bivanja, ker so bili cenovno najugodnejši, njihova pravila pa se sprva niso prilagajala novim zahtevam. Sčasoma so se razvili novi hostli, ki so popotnike manj omejevali. Niso jim več preprečevali vstopa v sobe čez dan, jim nalagali gospodinjskih opravil ali predpisovali ure večernih vrnitev. Novost se je začela širiti po svetu. Mnogo novejših mladinskih hotelov ne pripada osrednji organizaciji, imajo lastne gostinske lokale in ne nudijo zgolj skupnih ležišč, temveč tudi enoposteljne in dvoposteljne sobe precej visoke kakovosti. Novim oblikam povpraševanja so se prilagodili tudi prvotni hostli, marsikje pa še vedno ni dovoljeno uživanje alkohola.

V določene hostle zahajajo predvsem skupine šolskih otrok ali družine z otroki, v druge pa popotniki, ki želijo spoznavati nove kulture. Kot zanimivost dodajmo, da se ponekod na recepciji hostla mladi zaposlijo – v zameno za brezplačno bivanje. Kljub spremembam zadnjih desetletij pa še niso povsem izginili manjši hostli, ki ohranjajo prvotne smernice. Namenjeni so tistim, ki si želijo dejavnih počitnic v naravi; služijo kot izhodišče za plezalne podvige ali gorske in kolesarske izlete.

Celica prva med hostli
Najbolj znani slovenski hostel je Celica v Ljubljani, ki so jo preuredili iz nekdanjih vojaških zaporov na Metelkovi. Znana založba potovalne literature Lonely Planet je Celico v sodelovanju z izkušnjami popotnikov uvrstila med najboljše in najbolj nenavadne mladinske hotele.