Ne deskanje na vodi, v Evropi je še vedno aktualno deskanje na snegu ... Foto: EPA
Ne deskanje na vodi, v Evropi je še vedno aktualno deskanje na snegu ... Foto: EPA
Plaža
Poletje si lahko za zdaj le ogledujemo na fotografijah. Foto: EPA

Smučarsko središče Porte Puymorens je zaprlo svoje proge aprila, ko se ob "normalnem" vremenu smučarska sezona v Evropi konča, a zaradi neobičajno nizkih temperatur in obilice snega so se odločili konec tedna vlečnice znova zagnati.

Snega toliko kot pozimi
Ne tarnamo le Slovenci nad nizkimi temperaturami in dežjem, podobno je v vsej osrednji Evropi. Francija je tako doživela najhladnejšo pomlad v zadnjih 25 letih, kar pomeni, da se je tudi sneg v visokogorju, ki bi se običajno moral stopiti že pred tedni, obdržal. "Prvič se je zgodilo, da so smučišča odprta še junija. Kaj takega!" je dejal direktor Porte Puymorensa Eric Charre, ki je dodal, da njihova smučišča ležijo na nadmorski višini med 1600 in 2500 metri, količina snega pa je povsem primerljiva s tisto pozimi.

"Snežna odeja je v povprečju debela od 70 do 80 centimetrov, na nekaterih območjih pa so nanosi snega debeli do pet metrov," je dodal. Prav zato so izkoristili priložnost in prvi junijski konec tedna znova povabili vse rekreacije željne na smuči. In ti so se odzvali v velikem številu, smučišča so bila polna uživačev, ki so izkoristili nenavadno vreme.

In ker prav nič ne kaže, da bo v kratkem na staro celino prispelo poletje, bodo vlečnice obratovale tudi prihodnji konec tedna.

Slaba letina zvišuje cene
To je sicer le en vidik "zmešanega" vremena, ki se mu čudimo že nekaj mesecev. Medtem ko se je Laponska pred dnevi "potila" na 29 stopinjah Celzija, se kmetje v sredozemskih deželah (pa tudi pri nas) držijo za glavo zaradi slabe letine sadja in zelenjave. Italijani so izračunali, da bodo kmetje zaradi slabe letine imeli kar milijardo evrov škode. Maja je namreč državo močilo deževje, ki je povzročilo, da je Gardsko jezero prestopilo bregove, predtem pa so imeli najhladnejšo pomlad po letu 1991.

V okolici Verone je letina breskev, nektarin in marelic za polovico manjša od običajne, paradižnikov pa je za tretjino manj. Hudo je tudi z rižem, saj ga je zraslo za 40 odstotkov manj kot v povprečju. Zaradi takšnih razmer so se cene pridelkov močno zvišale.

Osrednji Evropi pa grozijo hude poplave.