Grapast svet med Petrovim Brdom in Bačo pri Modreju predstavlja obetajočo destinacijo, ravno zato, ker še ni postala izložba turizma. Tujci namreč vse bolj iščejo predele, ki so zanimivi zaradi odmaknjenosti.

Ozka dolina predstavlja pomembno povezavo med Soško dolino in Bohinjem, prav tako pa ni zanemarljiva Bohinjska proga med Novo Gorico in Jesenicami. Tu so bili prvi priseljenci Tirolci v 13. stoletju in še danes na njihov obstoj opozarjajo priimki in popačena zemljepisna imena. Graparji, kot sami sebe imenujejo prebivalci Baške grape, zelo ponosno skrbijo za obstoj svoje dediščine. Od leta 2005 tako na tem območju deluje Društvo Baška dediščina, ki iz pozabe trga izginjajoče navade in etnološke objekte - vse od prezračevalne naprave predora Bukovo, Prangarjevega mlina in Jakove kovačije. Močna je tudi zgodba o nekdanji rapalski meji. Ravno na tem območju je ena večjih koncentracij rovov, bunkerjev in kasarn. Pri čemer močno pogrešamo boljšo označenost do teh zgodovinsko pomembnih točk.

In kar preseneča - Baška grapa je ne glede na odmaknjenost v marsičem prva v Sloveniji. Ne samo, da so tu organizirali prvi pravi gorski maraton, tu je bil posnet prvi slovenski zvočni celovečerni film Na svoji zemlji, ki je v vasi Grahovo ob Bači dobil tudi svojo tematsko pot - prvo v Sloveniji. Domačini se namreč še danes z vso živostjo spominjajo snemanja filma, v katerem so igrali tudi sami, igralci so uporabljali prave naboje, določene vloge pa so odigrali tudi ljudje, ki so bili tudi resnični nemški vojni ujetniki.

V oddaji Na lepše pa smo se dotaknili tudi turizma na velikih potniških ladjah, ki postaja priljubljen trend navtične panoge. Konec oktobra so namreč v Trstu predstavili največjo turistično križarko Costa Diademo, ki bo plula pod italijansko zastavo kot naslednica nesrečne Coste Concordie. Na križarjenje se bodo lahko podali tudi Slovenci, saj nekaj naših agencij že ponuja različne križarske pakete. Sicer pa slovensko turistično gospodarstvo s potniškimi ladjami in križarskim turizmom letno zasluži kar 3,7 milijona evrov.

In še posladek - projekt Gostilna za dva, kot primer dobre prakse lokalne samooskrbe. Pri Krištofu v Predosljah namreč pri ponudbi svoje kulinarike dajejo velik poudarek ravno sledljivosti sestavin. Saj veste, veliki smo toliko, kolikor cenimo lokalno. V ospredje se postavljajo jedi slovenske kuhinje, pri čemer se osredotočajo (tudi) na menije za presnojedce in vegane. Niso pa pozabili niti na ljudi s posebnimi potrebami, njim so prilagojene tako sanitarije kot brajlica v menijih.