Tamkajšnji turistični urad namreč poroča, da je mesto lani prvič po Katrini obiskalo več kot osem milijonov obiskovalcev. 8,3 milijona obiskovalcev je v "Big Easyju" zapravilo skupno 5,3 milijarde dolarjev, kar je največ v zgodovini mesta.
"Videti take velike številke nam daje velik zagon," je povedal Stephen Perry, predsednik turističnega urada New Orleansa. "Še zlasti glede na to, da nas je močno ohromila recesija, razlitje nafte BP-ja pa je ustvarilo še dodatne težave ..." je še dodal.
Po razlitju nafte je turistični urad New Orleansa od naftne družbe BP prejel 5 milijonov dolarjev, da bi pomagal financirati turistično oglaševalno kampanjo, s katero naj bi razblinili napačne predstave ljudi in jim dajali vedeti, da lahko kljub razlitju v New Orleansu še vedno uživajo.

Bi kdo koktajl?
Do razlitja je prišlo 184 kilometrov od obale Louisiane in ni nikdar zares doseglo med turisti enega najbolj priljubljenih ameriških mest. A kljub temu je bila javnost zaskrbljena zaradi naftnega madeža in njegovega vpliva na slavno morsko hrano te obalne pokrajine, hrano, ki je ključna sestavina tamkajšnjih specialitet, kot so gumbo, škampi na žaru, ocvrte ostrige in kajunska morska mačka.
Mesto je po Katrini postalo še bolj žilavo in utrjeno, odločeno, da ga višje sile ne bodo še enkrat zadele. Zelo prizadevno so se spoprijeli z vprašanjem (napačne) podobe z uporabo BP-ja, ki jim je financiral tiskane, televizijske in spletne oglase z geslom, kot npr.:"Ali bi kdo koktajl?" na sliki koktajla iz rakcev.
Kar koli New Orleans že dela (pa najsibo aktivno ali pasivno), se zdi, da deluje. Sodeč po raziskavi, je bilo 77,7 odstotka lanskih obiskovalcev v "Big Easyju" tam na dopustu, v mestu pa so porabili v povprečju 142 dolarjev na dan. Največje število obiskovalcev predstavljajo prebivalci Teksasa, Kalifornije, Floride, Misisipija in New Yorka.