Jezero, ki leži na jugozahodu države, v bližini meje s Kazahstanom, leži v neposredni bližini industrijskega kompleksa Majak, ki je največji in morda najbolj sporni jedrski objekt v Rusiji.

Kot poroča Daily Mail, je bil zgrajen v 40. letih 20. stoletja, ko so Sovjeti zato, da bi se izognili napadom nacistov, proizvodnjo orožja premaknili vzhodneje. Majak je bil tako 45 let najpomembnejša ruska tovarna za proizvodnjo jedrskega orožja, ki se ji tujci niso smeli približati. Šele takratni predsednik Boris Jelcin je leta 1992 podpisal dokument, ki je omogočil zahodnim znanstvenikom vstop na območje. Ti so jezero in njeno okolico že po kratkem obisku razglasili za enega najbolj zdravju nevarnih krajev na svetu.

Velik porast bolezni
Zaposleni v Majaku so namreč dolga leta jedrske odpadke metali kar v bližnjo reko, ki je tekla v jezero Karačaj. Tako je nastal pravi "koktajl" visokoradioaktivnih elementov, kot sta dolgo obstojna elementa stroncij-90 in cezij-137 - oba imata razpolovno dobo okoli 30 let. Ko je dogajanje v tovarni končno zbudilo pozornost, je bilo za mnoge prebivalce že prepozno, saj so v regiji Čeljabinsk opazili 21-odstotno povečanje rakavih obolenj, četrtino več telesnih okvar ob rojstvu in 41-odstotno povečanje primerov levkemije.

Trpeli so domačini
Reka Teča, iz katere so mnoge vasi zajemale vodo, je bila tako okužena, da je kar 65 odstotkov domačinov zbolelo zaradi močnega sevanja. A zdravniki v njihovih diagnozah niso smeli omeniti sevanja, zato so jim dejali, da gre za "posebno bolezen". Dokumenti, ki so na dan prišli šele po letu 1990, tako razkrivajo, da so bili ti ljudje "postranska škoda" sovjetske oboroževalne tekme z ZDA.

Eksplozija sodov
Do sredine 50. let so delavci Majaka le prenehali jedrske odpadke metati v reko in jih začeli shranjevati v ogromne sode, ki pa so septembra leta 1957 eksplodirali z močjo, primerljivo s 85 tonami tnt-ja. 70 ton delcev jedrskih odpadkov se je dvignilo skoraj dva kilometra visoko v zrak, oblak prahu pa je razširil izotope cezija in stroncija na območje, veliko 23.000 kvadratnih kilometrov. Prizadetih je bilo okoli 270.000 Rusov. To je druga največja jedrska nesreča v zgodovini človeštva, za Černobilom leta 1986.

Oblasti so se po tem dogodku odločile, da bodo porabljene jedrske snovi neposredno odvajale v jezero Karačaj, kar se je dogajalo naslednjih deset let, nato pa je celotno regijo Čeljabinsk prizadela huda suša. Jezero se je postopno začelo sušiti, na dnu pa so ostajale radioaktivne usedline. Leta 2003 so tovarni Majak le odvzeli dovoljenje za odlaganje jedrskih odpakov, v jezero pa položili 10.000 votlih betonskih blokov.

Posledice pa so vidne še danes. Zaradi hude radioaktivnosti reke, eksplozije in suše so obsežna območja v regiji neprimerna za poselitev, jezero pa je zdaj bolj kot z vodo napolnjeno z betonom, a radioaktivnosti ne morejo obvladati.