Vojna in z njo povezan zgodovinski turizem je turistični produkt z izjemnim potencialom, saj naj bi v Evropi, po poteh zgodovinskega turizma potovalo kar okoli pet milijonov turistov. Če so velike vojne nekdaj razdruževale, pa danes skozi turizem povezujejo narode in kulture. Okvir tovrstnega turizma se dopolnjuje z naravnimi znamenitostmi, športom in gastronomijo. Pri tem se kot potencial nove turistične zgodbe pri nas izpostavljajo območje Pivške kotline in Zelenega Krasa, nekdanje Titovo Velenje in odmaknjeno območje Kočevskega.

"Pivška kotlina in širše območje Postojnskih vrat je eno strateško najpomembnejših območij v Evropi. Tu čez so se skozi zgodovino selila ljudstva in premikale vojske. In posledično je ravno tu nastala bogata vojaška zapuščina. Če je v času Jugoslavije prisotnost vojske predstavljala veliko težavo za razvoj turizma, pa hočemo danes s Parkom vojaške zgodovine to razvojno oviro, ki jo je vojska predstavljala, spremeniti v razvojni potencial tega območja," je mnenja Janko Boštjančič iz Parka vojaške zgodovine v Pivki.

Ena izmed priljubljenih destinacij, ki jih pogosto obiščejo vojaki, je poleg vojaških muzejev, Ljubljane, Postojne, Bleda in Bohinja, tudi obisk jam in ogledovanje medvedov na območju Notranjske in Kočevja. Pogosta destinacija je še Bovec na račun soške fronte. Pri tem je pomembno, da imajo destinacije športno ponudbo pohodništva in kolesarjenja, saj so vojaki tudi športniki.

"Lani, ko smo prvič gostili vojaške vaje Immediate Response, smo v Postojni in okolici ustvarili okoli 2.000 nočitev. Povprečno je vojak pustil v Sloveniji 500 evrov. Letos imamo potrjenih okoli 300 prenočitev, kar pomeni, da je turizem vojakov lahko dober vložek v lokalno skupnost. Pri tem zaslužijo gostinci, frizerji in trgovina," komentira vojaški turizem podpolkovnica Tanja Pečnik, namestnica poveljnika 1. brigade Slovenske vojske.

Ne glede na odpor lokalnega prebivalstva, ki se ne strinja z vojaškimi vajami na Počku in Baču, pa je prisotnosti vojske tako sedanje kot prihodnje dejstvo. In nespametno bi bilo v turističnem smislu neizkoristiti njihovo navzočnost. Vojaki so lahko - podobno kot kongresni gostje - ambasadorji destinacije, saj se z misij v Slovenijo pogosto vračajo kot turisti s svojimi družinami in prijatelji. V prihodnje bo tako za razvoj tega segmenta turizma treba vzpostaviti večji dialog vojske z lokalnim okoljem. V turistične pakete za vojake pa bolj vpletati tudi športne dejavnosti, kulturo, naravne znamenitosti in kulinarične posebnosti regije.

Potenciali vojaškega turizma pa se z Zelenega Krasa odpirajo tudi na nekdaj zaprtem območju Kočevskega. Ta prostor danes vse bolj stavi na turizem, predvsem s produkti pohodništva, ribolova, kolesarjenja in ogledovanja medveda v njegovem naravnem okolju. Ekipa oddaje Na lepše je poleg Kočevske Reke obiskala še Gotenico - kraj zamolčane zgodovine, kot so ga poimenovali v dokumentarnem filmu naše televizije. Tu še vedno buri duhove goteniško podzemlje, kjer so v povojnih časih zgradili atomsko zaklonišče.

Del zgodbe o vojaško-zgodovinski dediščini predstavlja tudi nekdanje Titovo Velenje. "Mesto socialističnega čudeža in idealnega družbenega reda," kot so konec petdesetih s socialističnimi parolami nagovarjali obiskovalce. Velenje je bilo paradni konj sodobne arhitekture in urbanizma socialistične Jugoslavije. Ogledovali so si ga turisti, šolske skupine, razne delegacije in svetovni voditelji vse od Tita, Hruščova, Brežnjeva in Ceausescoja. Kot drugo največje mesto je bilo po drugi svetovni vojni zgrajeno "iz nič", z udarniškim delom. Mesto z najvišjim kipom Tita ima še vedno ohranjene socialistične napise in toliko kipov, da bi skoraj vsak meščan lahko imel svoj spomenik.

Marjana Grčman, TV Slovenija