Otok turiste privablja predvsem zaradi sanjskih peščenih plaž. Samo lani je Boracay obiskalo skoraj 1,7 milijona turistov. Foto: Reuters
Otok turiste privablja predvsem zaradi sanjskih peščenih plaž. Samo lani je Boracay obiskalo skoraj 1,7 milijona turistov. Foto: Reuters
boracay
Lokalno prebivalstvo z vedno večjimi težavami vzdržuje idilično podobo otoka. Foto: Reuters

Polletno zaprtje otoka Boracay, ki leži dobrih 300 kilometrov južno od filipinske prestolnice Manile, bo veljalo za vse turiste, začelo pa se bo 26. aprila. Odločitev je medijem sporočil predsednikov predstavnik za stike z javnostjo, ki je s tem končal ugibanja o usodi popularne turistične destinacije. Da je stanje na otoku nevzdržno in da bodo potrebni drastični ukrepi, je bilo namreč znano že nekaj časa.

Boracay je s svojimi sanjskimi peščenimi plažami velikokrat predstavljen kot sinonim in vzorčni primerek rajske turistične destinacije. Zaradi navala turistov, ki je od osemdesetih let prejšnjega stoletja čedalje večji, lokalno prebivalstvo z vedno večjimi težavami vzdržuje idilično podobo svojega otoka. Samo lani je otok obiskalo skoraj 1,7 milijona turistov.

Preberite tudi intervju s Slovenko,
ki živi na otoku Boracay.

.
Ena glavnih težav, ki jih povzroča dolgoletni turistični razcvet otoka, je neregulirano postavljanje cevi, skozi katerih se različne odplake iztekajo neposredno v morje. Med inšpekcijskim nadzorom kanalizacijskih objektov so filipinske oblasti ugotovile, da jih večina – 716 od 834 – nima ustreznih dovoljenj. Februarja letos je dogajanje okoli kanalizacijske ureditve javno obsodil tudi filipinski predsednik Rodrigo Duterte, ki je vpletene obtožil, da rajski otok spreminjajo v "greznico".

Leta neuslišanih pozivov
Zaprtje otoka bo namenjeno predvsem pospešeni prenovi otoške infrastrukture in čiščenju otoka in morja. Z ukrepi vlade pa se ne strinjajo vsi. Na Boracayju živi 17 tisoč ljudi in veliko se jih preživlja s turističnimi dejavnostmi. Med šestmesečnim zaprtjem otoka naj bi prejemali denar iz posebnega sklada, vendar jih večina trdi, da bi se dalo težave rešiti tudi na drugačen, manj drastičen način.

Veliko otočanov naj bi oblasti namreč že leta opozarjajo na problematično dogajanje na otoku, vendar so njihove prošnje po ureditvi razmer vedno naletele na gluha ušesa. "Prosili smo za pomoč pri ureditvi nedokončanih infrastrukturnih projektov, ki povzročajo probleme," je za CNN povedal Normeth Preglo, ki na otoku vodi šolo deskanja. "Zdaj moramo trpeti zaradi napak in neodzivnosti drugih," je še dodal.

Vsi vpleteni vseeno upajo, da bo po polletnem zaprtju in opravljeni sanaciji otok ponovno zaživel v vsem svojem sijaju.