V Sloveniji je več kot 160 planinskih koč, večina jih je v lasti planinskih društev, ki pa imajo z njihovim obratovanjem in vzdrževanjem veliko težav. Slovenske planinske koče, razen nekaterih redkih prenovljenih, sedanjemu času ne ustrezajo več, potrebne so velikih investicij, a društva denarja nimajo, sistemskega financiranja pa ni.

Po besedah Mira Eržena, ki se na planinski zvezi ukvarja s kočami, je težava tudi to, da generacije, ki so do zdaj "z navdušenjem vzdrževale koče in žrtvovale svoj prosti čas", odhajajo. Poleg tega naj bi bilo vodenje planinske koče pogosto nedonosna, predvsem pa težka in naporna naloga. "Koče same po sebi so zaradi vzdrževanja, tudi pridobivanja zaposlenih in ekoloških problemov zahtevna zadeva. Tako da za mlade generacije niso preveč priljubljene," je pojasnil.

Sorodna novica Člani PD-ja Jesenice zavrnili prodajo Tičarjevega doma, zato je predsednik odstopil

Da je planinska infrastruktura v slabem stanju, je poudaril tudi podpredsednik Planinske zveze Martin Šolar. "Nekatere planinske koče so dejansko iz časov, ko so določena močna podjetja zgradila koče in imela svoja planinska društva," je dejal in dodal, da danes preostali člani niso sposobni upravljati koče in je vzdrževati.

Premožni trgovci in investitorji statusa planinske koče najverjetneje ne bodo ohranjali

Na težave planinskih koč je spomnil tudi nedavni primer, ko so jeseniški planinci zaradi prezadolženosti in pomanjkanja denarja odločali o prodaji Tičarjevega doma na Vršiču eni od turističnih agencij. Člani planinskega društva tega sicer niso potrdili. Primerov, kot je jeseniški, za zdaj ni veliko, a obstaja bojazen, da se bodo česa podobnega morda spomnili še v kakšnem planinskem društvu, ki bo zašlo v finančne težave.

Eržen tako meni, da bo treba razmisliti o tem, kako se reorganizirati, da bi bilo odločanje še vedno v rokah prostovoljcev. "Po drugi strani pa moramo, ne glede na to, da smo prostovoljna organizacija, profesionalno odreagirati na vse težave, ki nastajajo," je pristavil. S tem se je nanašal tudi na razprodajo planinskih koč, sploh na prestižnih lokacijah, kot je tudi Vršič, ki so izjemno mikavne za premožne trgovce ali zasebne domače in tuje investitorje, ki statusa planinske koče najverjetneje ne bodo ohranjali.