Lani je svetovni, z njim pa tudi slovenski turizem doživel neverjeten padec – v Sloveniji smo tako imeli za 51 odstotkov manj prihodov in 42 odstotkov manj prenočitev kot pred letom dni. Prihodov tujih turistov je bilo 74 odstotkov manj, kar je enako zmanjšanju mednarodnega turizma na svetovni ravni, je statistične podatke, objavljene prejšnji teden, na spletni novinarski konferenci povzela direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak in opozorila: "Kriza, ki pomeni 11-krat večji šok kot finančna kriza v letih 2008 in 2009, je v slovenskem turizmu povzročila izgubo kar 7 milijonov prenočitev, s čimer smo se vrnili na številke 10 let nazaj."

Slovenija ob Danski edina država, ki je imela rast domačih gostov

"Velik upad števila tujih prenočitev smo v Sloveniji uspeli ublažiti z močno rastjo števila domačih prenočitev, ki je bila za tretjino višja kot leto prej," je ob tem še navedla in dodala, da je bila to posledica turističnih bonov, promocijske kampanje Moja Slovenija ter privlačne ponudbe turističnega gospodarstva. Podatki Evropske potovalne komisije ob tem kažejo, da sta bili Slovenija in Danska edini evropski destinaciji, ki sta lani imeli rast prenočitev domačih gostov.

Kljub vsemu bo okrevanje dolgo, na številke iz leta 2019 bi se lahko vrnili šele okoli 2024, je še navedla Pakova in opozorila, da so nekateri deli panoge precej bolj prizadeti kot drugi, denimo turistične agencije, vodniki, poslovna srečanja, prevozniki, gostinci, mestni hoteli in drugi.

Letos slovenski turizem pričakuje podobne številke kot lani, a z nekoliko manj slovenskimi in nekoliko več tujimi gosti. Aprila ali maja bodo turistični delavci že pričakovali tuje goste, a bo veliko odvisno od takrat veljavnih ukrepov in zdravstvene slike v Sloveniji in širše.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je poudaril, da je epidemija covida-19 in z njo povezan 80-odstotni upad turizma na svetovni ravni hud udarec za številne države, tudi za Slovenijo. Z začetkom cepljenja se po njegovih besedah vrača nekaj optimizma, a je za okrevanje panoge najprej ključno, da turizem in gostinstvo vmesni čas sploh preživita.

"O resničnem okrevanju bomo lahko govorili šele takrat, ko se bo ponovno zagnal mednarodni promet in se bodo sprostili omejitveni ukrepi pri nas in v tujini," je dejal Zajc. Da bi čim prej prišli do te točke, je treba iskati rešitve na mednarodni ravni, zlasti zagotavljanje nadzora za varen prehod meja. "O tem vprašanju v okviru Evropske komisije že poteka razprava," je pojasnil.

Različne oblike pomoči turističnemu sektorju: od ukrepov iz PKP-jev do brezobrestnih posojil

Do takrat pa je treba turističnemu sektorju omogočiti, da ohrani delovna mesta, je opozoril in dodal, da so veliko na tem področju naredili vsi dozdajšnji protikoronski zakoni z ukrepi, kot so subvencioniranje čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa in povračila dela fiksnih stroškov. V okviru sedmega protikoronskega zakona je v pripravi drugi poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov v vrednosti 36 milijonov evrov, poleg tega pa sta obstoječe finančne instrumente prilagodila SID banka in slovenski podjetniški sklad oz. uvedla tudi nekaj novih, je dejal in dodal, da je posojilni sklad za turizem na SID banki v vrednosti 160 milijonov evrov že zaključen, podjetniški sklad pa bo nudil 90 milijonov evrov za brezobrestna posojila za mala in srednja podjetja, tudi turistične agencije. V nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost je za preoblikovanje slovenskega turizma predvidenih 93 milijonov nepovratnih in 200 milijonov povratnih sredstev.

Kdaj bi lahko gostinci ali hotelirji znova začeli sprejemati goste, državni sekretar ni želel ugibati. Na prvem mestu je obvladovanje epidemije, je opomnil, a ocenil, da se številke trenutno gibljejo v pravo smer. Pakova je ob tem opozorila še, da je za ponoven zagon turizma potrebno prilagajanje razmeram na vseh ravneh in jasna ter intenzivna promocija ciljnim skupinam, ki jih želijo nagovoriti. "Konkurenca bo namreč ob ponovnem zagonu turizma zelo močna."

V ospredju letos Slovenija kot gastronomska regija

Na novinarski konferenci so še posebej izpostavili Slovenijo kot Evropsko gastronomsko regijo. Ta projekt ni le promocijski, ampak v pomembnem delu tudi razvojen, je spomnila Pakova. Letos je STO zeleno shemo slovenskega turizma razširil na gostince z znakom Slovenia Green Cuisine. Čeprav so poziv objavili šele prejšnji teden, sta dva ponudnika znak že prejela; to sta Gostilna pri Lojzetu z Dvorca Zemono ter restavracija COB (Cooking outside the box) iz Portoroža.

Govorniki na novinarski konferenci so se sicer strinjali, da ima Slovenija kot kulinarična destinacija velik potencial v kakovostnih lokalnih sestavinah, tradiciji in kreativnosti. Je pa ambasadorka projekta Evropske gastronomske regije Mira Šemić pozvala k nadaljnjemu razvoju strežbe. "Opažamo, da je servis šibka točka," je dejala in poudarila, da morajo natakarji gostu znati predstaviti "vse, kar Slovenija ponuja".