Tekmovanje za Zlato lisico je eno najstarejših v svetovnem pokalu. Z njim pa je povezana malce manj znana, a nič manj tradicionalna zgodba o imenovanju pohorskih carjev. Začela se je pisati leta 1963 in od takrat združuje posameznike, pomembne za razvoj smučarije v Mariboru. Druščina je vse od Dušana Štoka do Filipa Flisarja spisala zgodbo razvoja Pohorja in smučanja v severovzhodnem delu Slovenije. Vsak car vlada za obdobje enega leta, v tem času pa dobi poseben nazivni pridevnik, ki ga krasi v času njegove vladavine.

Pohorski vladarji

Bila je pustna sobota leta 1963. Skupina ljudi okoli očeta Zlate lisice Dušana Senčarja, Francija Čopa in Marjana Kožuha je v veselem razpoloženju izbrala največjega zabavljača med njimi. In rodil se je lik pohorskega carja.

"Mislim, da so bili to res zanesenjaki in vizionarji." je začetnike tradicije opisal Danilo Šeško, govorniški pohorski car leta 2003. "V končni fazi so spreminjali svetovno smučarijo, slovensko smučarijo, Pohorje kot tako."

Da Zlate Lisice brez njih ne bi bilo se strinja tudi Uroš Mencinger, tiskovni predstavnik tekmovanja. "To je ekipa, ki celo leto drži skupaj, da tekmovanje poteka, kolikor je le mogoče uspešno."

Odgovornost in razvoj

Ljubezen do smučanja, Pohorja, Maribora, trma. Vse to krasi/odlikuje pohorskega carja. Kot je leta 1996 povedal oče Zlate lisice in pohorski car leta 1965 Dušan Senčar je neverjetno to, "da smo prve lisice izvajali na zgornjem delu proge, izredno strmem in težavnem terenu, velikokrat tudi v zelo zelo težavnih snežnih pogojih. Izvedli smo lisico tudi takrat, ko ni bilo niti enega centimetra snega in smo cel sneg pripeljali iz Areha."

Niso pa bili časi vladavine carjev vedno le nasmejani in veseli. "V tistem letu je bilo našemu maršalu Titu že precej slabo in je medtem leta 1980 umrl. Takrat jaz carstva nisem mogel predati, ker ga ni bilo," se spominja Filip Gartner, pohorski car v letih 1979 in 1980. "Takrat sem bil v bistvu edini car, ko sem preživel obdobje dveh let."

Prišla so leta razvoja, pa leta padcev in stečajev. Vseskozi pa skrb: ali bo snega dovolj? K odpravi te skrbi je nekoliko pripomogel tudi tehnološki napredek in razvoj celotnega Pohorja.

"To so bila leta, ki so bila zelo razvojno usmerjena za Pohorje. Takrat se je maksimalno vlagalo v zasneževanje, maksimalno se je načrtovalo prav jezera, s katerimi bi dosegli to, da bi se lahko veliko kompaktnega snega naredilo. In pa seveda nove naprave," se sprememb v času svojega carovanja spominja Šeško.

Tako je tekmovanje preživelo tudi obdobja, ko snega sploh ni bilo, na primer v času Mitje Šeška, Spikerskega pohorskega carja leta 2019. "Verjetno sem edini car, ki mu v obdobju vladanja ni zapadlo praktično nič snega. Med nami carji so se nekateri že pohecali, da bi jaz moral imeti naziv ali pa vzdevek Pomladni."

Tradicija, usmerjena v prihodnost

Aktualni Kroserski pohorski car je Filip Flisar, ki se zaveda bogate in razgibane tradicije svojega naslova. "Obstajajo pohorski carji, ki so imeli lahek mandat, veliko snega, veliko vsega. Potem so pohorski carji, ki so imeli težki mandat, kjer ni blo nič snega, tako, kot je imel Mitja. Potem sem pa tukaj jaz, kjer imamo ogromno snega, pa je vse dol zaprto."

Carska kučma, ogrinjalo in zlata medalja prinašajo odgovornost. Tudi za razvoj, o katerem se v Mariboru že dolgo razmišlja. "Moje mnenje je, da je treba razmišljati s ciljem nekje zgoraj," poudarja gostilniški pohorski car iz leta 1987, Andrej Rečnik.

Naziv pa poleg velike odgovornosti spremlja cel kup tradicij in navad, ki so povezane prav s pomembno vlogo carja v razvoju regije, še pove Mitja Šeško. "Vsak car mora na vrh Pohorja nesti nahrbtnik, poln zemlje, da bi dvignil naše Pohorje. Moj predlog oziroma razmišljanje je že šlo v smeri, da bi se vsak car potrudil ciljno areno dvigniti za en meter ali pa kakšen meter več."

Tudi trenutni car se zaveda, da je Zlata lisica močno vpeta v lokalni turizem in gospodarstvo. "Da ti smučaš, greš dol, si v mestu, imaš druge oblike turizma. To je ena stvar, ki je ne moreš narediti. Nam je dana, treba jo je samo izkoristiti."

Ideja, želja, volja so iz smučanja sredi pekrskih vinogradov naredile eno največjih tekem svetovnega pokala. Ne vreme ne odločevalci tega dejstva nikoli ne bodo mogli spremeniti.