Pred skoraj stoletjem so Rimljani porušili dva hektarja četrti pred vhodom v nacionalno gledališče – in tam odkrili eno najpomembnejših arheoloških najdišč mesta. Na današnjem Trgu Argentina namreč stojijo štirje templji iz obdobja starorimske republike.

"Rimski generali so se po vojnih zmagah po Italiji in drugih deželah Sredozemlja vračali v Rim in tu postavljali templje v čast različnim božanstvom. To območje morda najbolje priča o tem, saj gre za najbolje ohranjene arhitekturne in dekorativne elemente," razlaga Claudio Parisi Presicce, ravnatelj za kulturne dobrine mesta Rim.

Med številnimi zanimivostmi najdišča velja poudariti zidovje pod borovcem. Gre za temelje tako imenovane Pompejeve kurije. In prav tu so med znamenitim zasedanjem senata, 15. marca leta 44 pr. n. št., do smrti zabodli Julija Cezarja. "Ravno Julij Cezar je zaukazal popolno obnove kurije, v kateri se je senat sestajal že stoletja. Gradbena dela so bila tik pred začetkom, zato se je senat (tistega usodnega dne) sestal na kraju, ki ni bil običajen," pojasnjuje Presicce.

Najdišče lahko zdaj obiščejo tudi invalidi in slepi. Pod srednjeveškim stolpom Papito pa so razstavili še ostale najdbe. Presicce o njih pove: "Ti predmeti so razvrščeni po panelih. Ne gre samo za staroveške elemente, ampak tudi za njihovo poznejšo reciklažo in za njihovo usodo v srednjem veku."

Obnove, ki je trajala dve leti, ne bi bilo brez milijona evrov mecenske donacije draguljarjev iz Hiše Bulgari, ki ima svoj sedež prav v Rimu. Izvršni direktor podjetja Bulgari Jean-Christophe Babin je dejal: "Na tak način lahko širše prispevamo k lepoti mesta, in ne samo preko plačevanja davkov. Že od nekdaj hočemo biti v prvi vrsti."

Sorodna novica Za javnost odprli tempeljski kompleks z ruševinami stavbe, v kateri so pokončali Cezarja

Posebnost arheološkega najdišča na Trgu Argentina pa je največja mačja kolonija v mestu. Zanjo skrbijo prostovoljke, ki mačke hranijo in sterilizirajo. "Trudimo se, da bi se rodilo čim manj mačk preprosto zato, ker ni doma za vse. Samo desetina jih najde lastnika, petina jih konča v mačjih zavetiščih, ostale pa ostanejo na cesti. Tu jih živi 83. Takšnih, ki imajo rade ljudi, je okoli 30. Druge se skrivajo tu spodaj," pravi Valentina Faiella iz Društva Mačja kolonija pod stolpom na Trgu Argentina.

Se bo zdaj, ko so območje templjev odprli za obiskovalce, kaj spremenilo? "Ne, niti za nas in niti za mačke. Tiste, ki so bile sramežljive, bodo odslej še bolj; druge, ki so bolj predrzne in živijo tamle okoli, pa bodo imele odslej še več stika z ljudmi. Še naprej pa bodo živele v kraju, ki nam ga vsi zavidajo. Saj vendar ni človeka, ki nam ne bi zavidal rimskih ruševin," odgovarja.

Rimski Trg Argentina pa v nasprotju z razširjenim prepričanjem ni poimenovan po Argentini, temveč po francoskem mestu Strasbourg, ki se je v antiki imenoval Argentoratum.

Spodaj si lahko ogledate še videoreportažo Janka Petrovca in snemalke Iris Rupnik.