Pravila EU-ja poenostavljajo potovanje v drugo državo članico, v Norveško in Severno Irsko s psom, mačko ali belim dihurjem. Da lahko hišni ljubljenček potuje z lastnikom po EU-ju, pa mora biti žival mikročipirana oz. tetovirana, cepljena proti steklini ter mora imeti veljaven evropski potni list.

Za pot na območje Finske, Irske, Malte, Norveške in Severne Irske pa mora biti žival zdravljena tudi proti trakulji.

Evropski potni list za hišne živali, s katerim lastnik izkazuje identiteto živali in lastništvo, velja le za mačke, pse in bele dihurje, za vse druge vrste živali pa pogoje potovanj določa nacionalna zakonodaja.

Pogoji za potovanja pa lahko postanejo še bolj zapleteni v primeru poti v tretje države. V državah, ki niso članice EU-ja, pogoje vstopa in tranzita za živali namreč predpisujejo nacionalne zakonodaje.

Med običajnimi pogoji je pridobitev veterinarskega spričevala za netrgovski vstop, za nekatere države pa so nujna tudi dodatna testiranja. Dodatni pogoji lahko veljajo tudi ob vračanju iz teh držav, četudi je bila žival le v tranzitu.

Veterinarsko spričevalo izdajo na pristojnem območnem uradu Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kjer imajo na spletni strani tudi dodatne informacije o pogojih za vstop v države in objavljene osnutke veterinarskih spričeval. Ta se sicer izda, če žival izpolnjuje vse pogoje, ki jih zahteva tretja država.

Včasih potrebne dodatne preiskave

Nekatere države pa zahtevajo tudi dodatne laboratorijske preiskave, med najbolj pogostimi je test titracije protiteles na steklino. Test se v nekaterih primerih potrebuje tudi za vrnitev v EU.

Priporočljivo je, da se ta opravi že pred odhodom na pot, saj si lastnik s tem zagotovi vrnitev domov brez dodatnih obiskov veterinarjev v tujini ali prestajanja karantene. Če se namreč test titracije opravi med bivanjem v tretji državi, je namreč predpisano čakanje oz. karantena pred vstopom v EU tri mesece po odvzemu krvi. Se pa test titracije sicer vnese v potni list za hišne živali in velja dosmrtno, če se žival redno cepi proti steklini, pojasnjujejo pri UVHVVR.

V praksi na primer za Bosno in Hercegovino ni posebnih predpisov, saj je mogoč vstop pod enakimi pogoji kot za države članice EU-ja, enako velja za vrnitev iz BiH-a v EU. Lastniki živali morajo biti pozorni le, da ne bi med bivanjem v BiH-u potekla veljavnost cepljenja proti steklini, saj bi to otežilo vrnitev v domovino. Podobno velja za Severno Makedonijo.

Medtem ko za vstop v Srbijo ni posebnih pogojev in je dovolj potni list EU-ja, pa so dodatni pogoji za vrnitev v EU. Če lastnik z živaljo namreč obišče ali prečka državo, ki Evropski komisiji ni dokazala, da ima delujoč sistem nadzora proti steklini, je treba izpolniti dodatni pogoj, to je test titracije. Točen seznam držav, kjer test titracije za vrnitev v EU ni potreben, je objavljen na spletni strani UVHVVR.

Test titracije za vrnitev v EU je med drugim obvezen še za vrnitev iz Albanije in Črne gore, kjer pa veljajo tudi dodatni pogoji za vstop v državo, med drugim veterinarsko spričevalo. Točni pogoji so sicer navedeni na spletnih straneh pristojnih organov obeh držav.

Poleg omenjenih pogojev pa so v nekaterih državah tudi znotraj EU-ja omejitve glede določenih pasem psov, opozarjajo pri UVHVVR. Tako na primer na Hrvaško ni dovoljeno potovanje s psi t. i. nevarnih pasem, kot so bull terier, staford in ameriški staford, ki nimajo rodovnika Mednarodne kinološke zveze. Enake velja za njihove mešance. Določene pasme psov so med drugim prepovedane še na Danskem, v Franciji in Nemčiji.