Muzej mafije (The Mob Museum), 42 milijonov dolarjev vreden velikanski razstavni prostor v treh nadstropjih na aveniji Stewart, naj bi obiskovalcem (računajo, da naj bi muzej letno privabil kar 300.000 novih turistov) razkril resnico o zloglasnih zlikavcih ameriške zgodovine ter policistih, tožilcih in agentih pod krinko, ki so jih preganjali.
Že v ponedeljek je muzej odprl vrata novinarjem, ki poročajo o impresivni, bahavi razstavni zbirki, pospremljeni s krutimi zgodbami in podrobnostih mafijskega življenja, ki jih večina ljudi najverjetneje ne pozna. Muzej je v poslopju nekdanje pošte in sodišča iz leta 1933 - edina stvaba v mestu luči, ki ima zgodovinsko vrednost na nacionalni ravni.

"Valentinov pokol"
V tretjem nadstropju, kjer naj bi obiskovalci začeli svojo popotovanje po zgodovini organiziranega kriminala, vas pričaka vrsta ekranov, vgrajenih v mize replike starega Arizona Cluba, zgodnjega lasvegaškega saloona.
Zraven je še ena razstava, ki združuje novo tehnologijo s starimi artefakti, na novo sestavljena, s kroglami prerešetana stena, ki je ozadje "valentinovega masakra", velikega pokola sedmih gangsterjev leta 1929 v Chicagu, ki so jih postrelili tekmeci, preoblečeni v policiste. Stena je za steklom, na katerega projicirajo video zloglasnega strelskega obračuna. Gre za osrednji del muzejske sekcije, posvečene prohibiciji, času, v katerem so gangsterji najbolj obogateli.
Oči Amerike uprte v zaslišanja
V drugem nadstropju je najbolj izpopolnjena razstava, postavljena v prenovljeno sodno dvorano, kjer so bila leta 1950 zaslišanja, povezana z organiziranim kriminalom v Ameriki, ki jih je takrat po svojih TV-zaslonih budno spremljalo okoli 30 milijonov Američanov. Muzej nam jih predstavi pred arhivskih posnetkov in zaigranih posnetkov.
Drugi eksponati se poglabljajo v infiltracijo mafije v lasvegaške kazinoje od 60. do 80. let, ko so igralnicam spretno odtujevali denar in ga pošiljali svojim šefom na srednji zahod. Mnogi še danes menijo, da je bil Las Vegas takrat na boljšem.
Iz nič do blišča
Nato so tu še deli, posvečeni slovitim policistom in agentom FBI-ja ter predstavitve, kako je bil organizirani kriminal prikazan v filmih. Prek spretno zasnovanih interaktivnih razstav pa je dobro predstavljeno tudi, kako se je Las Vegas v začetku 20. stoletja razvil iz nič (beri: puščave) in kako so mafijci, večinoma judovskega in italijanskega rodu, preželi vse pore zabavne industrije.

"Kot toliko stvari v z mafijo povezano ameriško kulturo, muzej meša privlačnost z odvratnostjo, sentimentalnost in grob realizem, slast in gnus. Kot kak gangstrski film nas po eni strani zapelje s temi liki, po drugi pa nas opomni na imperative pravičnosti," piše New York Times v članku, posvečenem novi lasvegaški pridobitvi.

Ta intrigantna napetost med privlačnostjo in ostudnostjo je prisotna skoraj skozi vse razstave. Obiskovalca bo šokiral opis umora nekdanjega mafijca Bruna Facciole v New Yorku leta 1990 (ustreljen v obe očesi in zaboden, v njegova usta pa so zatlačili mrtvega kanarčka), a bodo videli tudi fotografije glamuroznih zvezdnikov iz 50. let v mafijskih igralnicah in v filmih o teh mafijcih.

Mafijcih, na katere mnogi v Las Vegasu še vedno gledajo kot na legende, če že ne celo kot na polbožanstva.