Obraze vodij Georgea Washingtona, Thomasa Jeffersona, Theodora Roosevelta in Abrahama Lincolna so leta 1934 in 1939 vklesali v za Indijance sveto goro. Tako so se nekoliko kasneje poglavarji indijanskih plemen odločili, da bodo tudi oni počastili spomin na svojo preteklost in v goro izklesali podobo bojevnika Crazy Horsa (Norega konja), ki se je upiral belcem. Izbrali so goro Thunderhead v Južni Dakoti, ki je od gore Rushmore oddaljena le okoli 30 kilometrov.

Poglavar plemena Lakota Henry Standing Bear je k sodelovanju povabil poljskega kiparja Korczaka Ziolkowskega in 3. junija 1948 sta začela gradnjo. Kipar je takoj začel svoje delo skupaj s prostovoljci, med katerimi je bila tudi njegova bodoča žena Ruth Ross. Z njo se je poročil leta 1950 in pod vznožjem spomenika sta vzgojila 10 otrok, ki tudi po kiparjevi smrti nadaljujejo projekt, poroča Reuters. 85-letna Ruth je tako kot pokojni mož navdušena nad projektom in se vsako jutro zahvali, da je lahko del velikih sanj.

To so sanje tudi za ameriške staroselce, vendar pa ne za vse. Nekateri Indijanci so projektu nasprotovali. Prvič zato, ker je bil za kiparja izbran belec, drugič pa zato, ker so menili, da sam Crazy Horse ne bi želel imeti tako pompoznega kipa.

Veliko ljudi je menilo (in še meni) tudi, da je Korczakov načrt norost. Za izklesane podobe na gori Rushmore so potrebovali 14 let, 400 delavcev in (takrat) milijon dolarjev, v večini pa je delo sponzorirala vlada. Norega konja, ki bo sicer postal največji v kamen vklesan kip na svetu, pa že zdaj delajo več kot 60 let, in to le s sredstvi iz zasebnih donacij in denarjem, ki ga dobijo od vstopnin. Vlada je spominskemu parku sicer že ponudila sredstva, vendar so pomoč zavrnili, ker vztrajajo pri tem, da bodo celoten projekt financirali ljudje.

Danes je sicer grobo oblikovana že glava in roka poglavarja, preden bodo začeli klesati konja, pa bodo dokončali glavo, je povedala Ruth. Na pol narejen kip si na leto ogleda približno milijon ljudi obiskovalcev, ki jim je na voljo tudi muzej, posvečen zgodovini indijanskih plemen. Iz vstopnin, ki jih plačajo, dobijo približno 40 odstotkov denarja za izvajanje megalomanskega projekta.