Najdemo jih na mejni reki Niagari, ki teče iz Eriejskega jezera v 40 km oddaljeno Ontarijsko jezero, dve izmed petih Velikih jezer na vzhodu celine.

Slapovi so nastali zaradi stometrske višinske razlike med obema jezeroma in zaradi odpornejših apnenčastih plasti, ki jih erozija sorazmerno počasi razžira. Zaradi spodjedanja mehkejših plasti se skalnata stopnja vsako leto zadenjsko pomakne za meter in pol.

Na kanadski strani je 900 m širok in 49,4 m visok Podkvasti slap (Horseshue Fall), na ameriški strani pa je 350 m širok in 51 m visok Ameriški slap (American Fall). Vmes je suha skalnata stopnja. Povprečni vodni pretok je okoli 6000 kubičnih metrov na sekundo (Sava pri Čatežu ima pretok le 290 kubičnih metrov na sekundo).

Slapovi so zlasti turistično izjemno pomembni. Ob panoramskih ogledih slovijo predvsem ogledi na ladjicah, ki obiskovalce popeljejo v neposredno bližino slapov, kjer jih izdatno namoči vodni pršec. Od leta 1909 vodno energijo izkoriščajo tudi v energetske namene. Na obeh straneh slapov sta zrasli mesti z enakima imenoma, Niagara Falls. Mesto v Združenih državah Amerike ima 60.000 prebivalcev, mesto v Kanadi pa 72.000.