Muzejska razstava se razprostira na več kot 23.000 kvadratnih metrih površine v sedmih nivojih, obiskovalci pa lahko potujejo skozi pet stoletij dolgo zgodovino novinarstva, ki sega od prvih novičarskih zapisov do najsodobnejše tehnologije.

Muzej, ki so ga odprli v začetku aprila, je znamenit tudi po svoji zunanjosti, saj je arhitekturna posebnost zgradbe več kot 22 metrov visoka marmorna stena, na katero je vklesano besedilo prvega dopolnila ameriške ustave, ki opozarja na pravico do svobode govora.

V muzeju so številne galerije, med njimi galerija Pulitzerjevih nagrajencev za najboljšo fotografijo, galerija elektronskega razvoja medijev, ki obiskovalca popelje od radijskih začetkov do najsodobnejših spletnih tehnologij, in galerija z naslovnicami svetovnih časopisov, ki jo vsak dan osvežujejo.

Fotografije, ki še živijo
Med razstavljenimi fotografijami so tudi tiste, ki so postale ikone današnjega časa, med njimi dvig ameriške zastave na Iwo Jimi, fotografija gasilca, ki v naročju nosi žrtev bombnega napada v Oklahomi.

Zid, ki ni mogel ustaviti informacij
V galeriji, posvečeni padcu berlinskega zidu, je na ogled del berlinskega zidu, ki priča o tem, da zid, ki je lahko ustavil tank, ni bil dovolj močan, da bi ustavil pretok informacij iz ene na drugo stran. Nad zidom se dviga stražarski stol, ki je stal blizu najbolj znane točke prehajanja meje, t .i. Chekpoint Charlie.

Spomin na ubite novinarje
Del muzeja je posvečen tudi novinarjem, ki so bili med opravljanjem svojega dela ubiti na vojnih žariščih po svetu. Med njimi je tudi spomin na Iva Štandekerja, novinarja Mladine, ki je bil smrtno ranjen med poročanjem iz Sarajeva leta 1992.