Na plažah Cancuna ... Foto: EPA
Na plažah Cancuna ... Foto: EPA
Ostanki majevske civilizacije. Foto: EPA
Koralni greben
Čudežni svet koralnega grebena. Foto: EPA
Po pustošenju hurikana ... Foto: EPA

Meri približno 175.000 kvadratnih kilometrov, kar je skoraj devet Slovenij. Oblivata ga Karibsko morje in Mehiški zaliv. Površje je razmeroma enolično, le na jugu se gričevje vzpenja do nadmorske višine 300 metrov.


Tropski paradiž
Podnebje je skoraj povsem tropsko. Zime so le malo hladnejše od poletij, za katera je značilna deževna doba. Ob morju se ponoči temperatura spusti pod 20 stopinj Celzija samo v zimskih mesecih.

Manj ugodna okoliščina jukatanskega podnebja je dejstvo, da polotok leži v pasu potovanja hurikanov. Ti ga povprečno vsakih deset let prizadenejo v katastrofalnem obsegu. Pojavljajo se od junija do septembra.

Koralni greben
Apnenčasta polica se v dolžini več kilometrov nadaljuje pod morsko gladino, zato je priobalno morje globoko le nekaj metrov, kar je ugodno za nastanek koralnega grebena.

Tako imenovani Veliki Majevski koralni greben se vzdolž vzhodne obale vleče okrog 250 kilometrov daleč in za avstralskim Velikim koralnim grebenom velja za drugega največjega na svetu.

Ker je morje ob obali plitvo, je zelo toplo (med 27 in 28 stopinjami Celzija), kar je ob dolgih in širokih belih mivkastih plažah pomemben turistični potencial. In res je turizem v zadnjih desetletjih postal daleč najpomembnejša gospodarska panoga.

Velika majevska civilizacija
Zlasti tam, kjer so prsti bolj globoke, so se že pred tremi tisočletji naselili Maji, ki so od začetka našega štetja razvili eno najbolj veličastnih civilizacij Novega sveta, ki je temeljila predvsem na poljedelstvu. Posebno pomembno je bilo gojenje kakava, ki so ga uporabljali za izdelovanje čokolade, kakavova zrna pa so imeli za plačilno sredstvo.

Po zavojevanju Špancev so se Maji v odmaknjeni notranjosti še vnaprej preživljali s tradicionalnim poljedelstvom, druge pa so kolonisti podjarmili kot brezpravno kmečko delovno silo, tako imenovane peone. Ti so delali na plantažah, ki jih je bilo največ na severu in zahodu polotoka. Na njih so pridelovali predvsem sisal; Jukatan je bil na prelomu iz 19. v 20. stoletje njegov najpomembnejši svetovni proizvajalec. Zdaj je del plantaž opuščen in se zarašča, del pa so spremenili v pašnike.

Turistični Cancun
Polotok je še vedno sorazmerno redko naseljen. Na njem živi okrog 2,6 milijona ljudi, od tega dobrih 700.000 v starodavni prestolnici Meridi in skoraj 300.000 v turističnem Cancunu. Takšen turistični razvoj, kot ga je doživela vzhodna obala Jukatana, je redek celo v svetovnem merilu. V šestdestih letih prejšnjega stoletja so se turistični zametki pojavili na otokih Cozumel in Isla Muheres. Slabih 150 km obale med Cancunom in starodavnim majevskim središčem Tulumom je že v veliki meri pozidanih s turističnimi objekti.

Razvoj imena
Zanimivo je, kako je polotok dobil ime. Ko so Španci na začetku 16. stoletja stopili na njegovo obalo, so tamkajšnje ribiče spraševali, kdo je lastnik dežele in kako se ta imenuje. Indijanci so odgovarjali "M'ac ubab t'han", kar pomeni "Ne razumemo vaših besed". Španci tega seveda niso razumeli in so njihovo izreko zapisali kot Yucatan in tako na novo poimenovali deželo, ki so ji domačini sicer pravili Majab.