Taos Pueblo ali Pueblo de Taos je več kot 1.000-letna starodavna naselbina ameriških Indijancev, natančneje ljudstva Pueblo. Stoji v dolini majhnega pritoka Ria Grande in je sestavljena iz skupine prebivališč in obrednih središč, ki predstavljajo kulturo, izšlo iz tradicije predzgodovinskih indijanskih plemen Anasazi, ki so se naselila blizu današnjih meja ameriških zveznih držav Arizona, Nova Mehika, Utah in Colorado.

Po podatkih na uradni spletni strani naselbine je bila vas zgrajena nekje med letoma 1000 in 1450 in je ena najbolje ohranjenih indijanskih naselbin severno od ameriško-mehiške meje. 9. oktobra 1960 so jo razglasili za Nacionalni zgodovinski mejnik, leta 1992 pa jo je Unesco uvrstil na seznam spomenikov svetovne dediščine. Danes tam stalno prebiva 150 ljudi, druge družine, ki imajo v lasti domove v Pueblu, pa živijo v hišah blizu polj in v modernejših domovih zunaj zidov, a še vedno na ozemlju Puebla. V središče pa prihajajo v času obredov. Na celotnem ozemlju Puebla Taos živi okoli 2.000 Indijancev.

Simbol odpora zunanjim pritiskom
Taos Pueblo v Novi Mehiki je od 17. stoletja središče kulture severnoameriških Indijancev. Pueblo, v katerem še danes prebivajo ljudje, je simbol indijanskega odpora zunanjim pritiskom. Blizu naselbine so v zgodnjem 17. stoletju zgradili tudi misijon San Geronima, enega prvih v Novi Mehiki. V 18. stoletju pa je Taos igral pomembno vlogo v odporu španski kolonizaciji.

Najpomembnejši dogodek v zgodovini Puebla je bila ponovna pridobitev svetega jezera Blue Lake in gorskega ozemlja, ki ga obkroža, saj naj bi ljudstvo po starodavnem izročilu, kot je zapisano na njihovi spletni strani, izviralo iz jezera. Leta 1970 je predsednik Nixon 194 kvadratnih kilometrov gorske zemlje, ki so jim jo predtem odvzeli leta 1906 in jo razglasili za nacionalni gozd, vrnil ljudstvu. Blue Lake je med kraji, kamor Taosi zahajajo iz obrednih razlogov, najpomembnejši. Do jezera z okolico je prepovedan dostop vsem, razen članom Puebla.

Taos Pueblo naj bi bil ena najbolj fotografiranih in slikanih zgradb na zahodni polobli, je pa tudi največja večnadstropna zgradba ljudstev Pueblo, ki še obstaja, in v njej še zmeraj prebivajo ljudje. Zgrajena je iz opečnatih zidov, ki so pogosto zelo debeli. Prvotni namen Puebla je bila obramba, do poznega 20. stoletja so v sobe na višjih nadstropjih dostopali le po lestvah do strehe, nato pa so se v notranjost spustili po notranjih lestvah. V primeru napada so zunanje lestve zlahka potegnili noter.

Še vedno brez elektrike in tekoče vode
Domovi v tej naselbini so po navadi sestavljeni iz dveh sob, ena izmed njih je namenjena bivanju in spanju, druga pa služi kuhanju, prehranjevanju in shrambi. Vsak dom je samostojna enota, med hišami ni neposrednih prehodov. Indijanci Taos so v preteklosti uporabljali malo pohištva, danes pa imajo mize, stole in postelje. V Pueblu sta elektrika in vodovod še vedno prepovedana.

Ko je bilo potrebe po obrambnih strukturah vse manj, so v Pueblu "posvojili" določene evropske arhitekturne vplive. Med njimi so tudi kamini, zunanja vrata in več oken. Kljub temu pa je Taos izjemen primer tradicionalne arhitekture iz časov pred špansko kolonizacijo Amerik, značilnih za to regijo.

Zid okoli Puebla kot simbol meje z zunanjim svetom popolnoma obkroža vas, razen pri vhodu. Čeprav je zdaj precej nizek, je bil zid včasih veliko višji zaradi obrambe pred okoliškimi plemeni. Reka, ki teče skozi Pueblo, je glavni vir pitne in tekoče vode za prebivalce vasi. Pozimi nikoli ne zamrzne popolnoma, čeprav se včasih na njej naredi debel led. Zaradi močnega toka namreč led razpoka in je mogoče izpod njega črpati vodo.

"Smo v enem gnezdu"
Ljudstvo Taos združuje globok občutek pripadnosti skupnosti, ki ga odlično povzema njihov rek "Smo v enem gnezdu". Tako moški kot ženske se morajo podrejati "skupnim obveznostim", ko je to potrebno. Vsak pripadnik mora sodelovati s skupnostjo in nikoli škoditi interesom skupnosti zaradi lastnih želja.

Vsako leto plemenski svet, skupina kakšnih 50 moških vodij plemen, postavi plemenskega guvernerja in bojnega poveljnika z osebjem. Plemenski guverner in njegovo osebje se ukvarjajo s civilnimi in poslovnimi težavami v vasi in odnosi z neindijanskim svetom, bojni poveljnik pa se ukvarja z zaščito gora in indijanskega ozemlja zunaj zidov Puebla.

Ena najmočnejših institucij ljudstva Taos pa je družina, tako po materini kot očetovi strani je enako pomembna. Vsaka nuklearna družina živi posebej, pari se ob poroki preselijo v lastne domove. A ker so sorodniki tako blizu, lahko cela razširjena družina pomaga skrbeti za otroke. Tako starejši člani skupnosti mladim prenašajo dragocene vrednote in tradicijo, kar ohranja kulturo Taos pri življenju.

Alenka Klun