Medtem ko se je na morju kopalna sezona začela že pred dvema tednoma in bo trajala do sredine septembra, se danes uradno začenja kopalna sezona tudi na celinskih vodah – ta bo trajala do konca avgusta. Na slovenskih rekah, jezerih in morju je kopanju namenjenih 48 odsekov.

To so kopalne vode, na katerih se že sicer običajno kopalci zbirajo v večjem številu in ustrezajo zakonsko določenim kriterijem za določitev naravnih kopalnih voda. Na teh območjih se v času kopalne sezone vsake 14 dni spremlja tudi kakovost vode. Vzorčenje kopalne vode in analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki opravi terenske meritve ter oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja.

V odvzetih vzorcih vode v mikrobiološkem laboratoriju se ugotavlja prisotnost dveh bakterij, ki sta kazalnika morebitnega fekalnega onesnaženja, ustreznost posameznega vzorca vode pa je ocenjena glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Ustreznost kopalne vode ugotavljajo predvsem na osnovi mikrobiološke kakovosti vode

Ključnega pomena za zdravo kopanje je ravno ustrezna kakovost vode. V naravnih vodah bivajo številna živa bitja, ki običajno ne pomenijo neposrednega zdravstvenega tveganja za kopalce. Človek pa v površinske vode vnaša številne odplake – fekalije prek komunalnih izpustov, iztokov, z gnojenjem kmetijskih površin in njihovim spiranjem ob dežju, v vodo jih vnašajo tudi kopalci in živali.

Prav s fekalijami onesnažene vode so tveganje za zdravje kopalcev, saj prisotni patogeni lahko povzročajo različne bolezni in infekcije. Kvantitativen kazalnik fekalnega onesnaženja voda je prisotnost indikatorskih bakterij v vodi, kot so Escherichia coli ter intestinalni enterokoki. Obe bakteriji redno spremljajo na kopalnih vodah, njuna prisotnost pa je osnova za oceno ustreznosti posameznega vzorca vode glede na priporočila NIJZ-ja in za oceno stanja ob koncu kopalne sezone. Ustreznost kopalne vode tako ugotavljajo predvsem na osnovi mikrobiološke kakovosti vode. Ob neustrezni kakovosti vode se kopanje lahko odsvetuje oziroma prepove.

Letos so sicer modro zastavo podelili 13 slovenskim kopališčem, od tega osmim na območju Občine Piran ter po enemu v Izoli, Kopru, Radovljici, na Bledu in Radljah ob Dravi.