V številnih evropskih mestih bo že te dni zadišalo po kuhanem vinu, po ulicah se bodo razlegale božične pesmi, ljudje pa bodo na stojnicah kupovali božična in novoletna darila. Božični sejmi tradicionalno privabljajo obiskovalce od blizu in daleč, niso pa le priložnost za druženje, ampak predvsem donosen posel, ki polni žepe trgovcem, gostincem in hotelirjem.
Po dveh letih, ko je praznični čas v Evropi močno zaznamovala pandemija covida-19, bodo letos božični sejmi potekali brez strogih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Nekateri, denimo v Münchnu in v Bratislavi, se bodo znova odprli po dveletnem premoru zaradi pandemije.

A zaradi visokih cen energentov bodo številni božični sejmi letos v znamenju varčevanja z energijo. Nekateri bodo teden dni krajši kot običajno, drugi bodo imeli skrajšan delovni čas, marsikje pa so se oblasti odločile za manj prazničnih lučk ali energetsko varčnejšo razsvetljavo LED na sejmih, poroča STA.

V Duisburgu so se odrekli drsališču, praznične luči bodo ugašali

V Nemčiji nekateri manjši sejmi s po nekaj stojnicami v več mestih z božično ponudbo razveseljujejo že od začetka novembra, med večjimi pa je letos prvi sejem v Duisburgu, ki je vrata odprl v petek. V tem mestu so se zaradi varčevanja z energijo letos odrekli drsališču, praznične luči pa bodo dosledno ugašali ob 22. uri.

Danes se bo sejemsko dogajanje – že 50. po vrsti – začelo v Essnu, v prihodnjem tednu pa se bodo med drugim odprli še sejmi v Dortmundu in Düsseldorfu. V več mestih, med drugim v Münchnu, Kölnu in Frankfurtu, bodo sejmi odprti od 21. novembra. Slavni nürnberški božični sejem, ki ga prirejajo od 17. stoletja in za katerega so še posebej značilni medenjaki in pečenice, bo letos odprl vrata 25. novembra.

V Avstriji je največji božični sejem pred dunajsko mestno hišo, ki ga tradicionalno krasi božično drevo iz ene od zveznih dežel - letos bo to 130 let stara in 28 metrov visoka smreka iz avstrijske Štajerske. Sejem se bo začel 19. novembra, na njem bo okoli tretjina stojnic manj kot običajno, gostinci bodo prvič lahko ponujali le ekološke izdelke, zaradi varčevanja z energijo pa bodo stojnice osvetljene dve uri manj kot prejšnja leta, številni bodo prešli na osvetljavo LED.

Vse bolj priljubljen je tudi adventni sejem v Zagrebu

Sorodna novica Božični sejmi na Dunaju se odpirajo, letos praznujejo 300. rojstni dan

V avstrijski prestolnici bo po pisanju STA skupno 17 božičnih sejmov z 905 stojnicami, prvi pa so se odprli že v četrtek. Med zelo znanimi in obiskanimi v Avstriji je tudi sejem v starem mestnem jedru Salzburga, katerega začetki segajo v 15. stoletje in se bo letos odprl 17. novembra. Dan pozneje se bo začelo sejemsko dogajanje v Gradcu, 19. novembra pa v Celovcu.

V zadnjih letih je izjemno priljubljen tudi adventni sejem v Zagrebu. Letos bo potekal od 26. novembra do 7. januarja na 20 lokacijah in se bo po dveh letih pandemije covida-19 vrnil brez ukrepov za zajezitev okužb. Med drugim bo ponudil več kot sto koncertov, na Trg kralja Tomislava se bo vrnilo drsališče, v sklopu adventa v živalskem vrtu pa bodo potekale delavnice za otroke. Energetska kriza na decembrsko dogajanje v mestu ne bo vplivala bistveno, saj bodo po besedah zagrebškega župana Tomislava Tomaševića samo za eno uro skrajšali čas prižganih luči.

V okviru Adventa v Opatiji, ki velja za najlepšega na hrvaški obali, se bo od 25. novembra do 8. januarja odvilo več kot sto dogodkov. Osrednja adventna lokacija bo po podatkih Turistične skupnosti mesta Opatija Umetniški paviljon Juraj Šporer, kjer bodo potekali animacijski programi in predstave za otroke, park okoli paviljona bo gostil nastope glasbenikov in ponudnike kulinaričnih specialitet, Poletni oder pa se bo spremenil v drsališče, ki ga bodo obkrožale adventne hišice.

Advent v prestolnici božiča

Božični sejem v francoskem Strasbourgu, samooklicani prestolnici božiča, bo letos zaradi energetske krize za en teden krajši kot običajno, in sicer bo potekal od 25. novembra do 24. decembra. Praznično razsvetljavo bodo po poročanju nemške tiskovne agencije DPA ugasnili ob 23. uri, kar je uro prej kot po navadi, odstranili pa jo bodo 8. januarja, en teden prej kot prejšnja leta.

V alzaški prestolnici sicer letos bolj kot varčevanje z energijo razburja odločitev mestnih oblasti, da bodo na stojnicah na voljo izključno izdelki in hrana, značilni za Alzacijo. To med drugim pomeni, da bodo namesto šampanjca stregli lokalno penino cremant in da ne bodo dovoljena darilca za hišne ljubljenčke.

Božična tradicija

Tradicija božičnih sejmov izvira iz poznega srednjega veka, ko so si ljudje na večinoma enodnevnih sejmih ob začetku najhladnejšega dela leta lahko priskrbeli meso in ozimnico. Med najstarejšimi se omenja božični sejem na Dunaju. Leta 1310 se prvič omenja Miklavžev sejem v Münchnu. Sčasoma se je tradicija razširila po celotnem nemškem jezikovnem območju, kjer ima skoraj vsako mesto svoj božični sejem. Od približno prve polovice 20. stoletja pa so sejmi stalnica v predbožičnem oz. adventnem času tudi v mnogih nenemških deželah, vključno s Slovenijo.