Nemčija in Danska se že desetletja trudita vzpostaviti čim več prometnih povezav. Te povečini potekajo po morju, pa tudi po cesti oz. morje prečijo po dolgih mostovih. Že od leta 2011 pa se oblasti v obeh državah ukvarjajo z vprašanjem, kako najbolj ekonomično (in okoljsko vzdržno) povezati južni rob Danske oziroma otok Lolland s severom Nemčije oz. otok Fehmarn z istoimensko ožino.

Najprej so razmišljali o gradnji mostu, pozneje pa našli boljšo zamisel – potopljeni predor, ki bo dolg 18 kilometrov in bo ležal na dnu baltskega morja. Predor, poimenovan Fehmarn Belt, bo ob avtocestni povezavi sestavljala še hitra železnica (dve cevi) in t. i. servisni pas, namenjen strojni opremi, dostopu v primeru izrednih razmer ipd. Tako železnica kot avtocesta se bosta na obeh straneh navezovali na že obstoječe ali pa kmalu zgrajene cestne oz. železniške povezave.

Prvotno so nemške in danske oblasti ocenjevale, da bo gradnja potopljenega predora stala okoli 5,5 milijarde evrov, zadnje ocene so višje, predvidevajo, da bo končna cena predora okoli 7,4 milijarde. Izgradnjo bo pretežno financirala Danska, ki bo pozneje tudi pobirala cestnino za predor. Koliko bo znašala ta, še ni znano. Nemčija pa bo morala na svoje stroške zgraditi še avtocestno navezavo, kar jo bo stalo okoli 800 milijonov evrov, je pred časom poročal nemški avtomobilski klub ADAC.

Pogodba o gradnji predora je bila na danski strani sklenjena pred dvema letoma, na nemški pa točno eno leto pozneje, julija lani.

V ponedeljek je danski kralj Friderik X. slavnostno odkril spominsko ploščo pred prvim od 89 betonskih blokov, ki jih gradijo v posebej zato postavljeni tovarni v pristanišču Rødby na Lollandu. 79 osnovnih blokov bo dolgih po 217 metrov, 10 servisnih pa po slabih 86 metrov, vendar bodo širši in višji, navaja Euronews.

Vsak blok bodo ločeno prepeljali na morje, ga spustili na dno, nato pa sestavljali kot kocke.

Povezava med otokoma Lolland in Fehmarn oz. mestoma Rødby in Puttgarten zdaj poteka s trajektom, traja pa 45 minut (če ne upoštevamo čakanja na vkrcanje in izkrcavanje), ko bo predor končan, pa bo pot časovno občutno krajša, trajala naj bi zgolj sedem minut, 10, če bo gneča, napovedujejo pristojni.

Danska je v zadnjih desetletjih veliko vložila v cestne in železniške povezave tako med obema največjima otokoma v državi kot s sosednjo Švedsko. Najbolj znana je verjetno povezava mostu in predora čez øresundsko ožino, ki povezuje dansko prestolnico København in tretje največje švedsko mesto Malmö.