Matt Green in Don Badaczewski sta iz podzemlja "malo zmedena, a zadovoljna" po nekaj več kot 24 urah prilezla v četrtek zgodaj zjutraj.

Prejšnji rekord naj bi potolkla za več kot eno uro - leta 1998 sta Mike Falsetta in Salvatore Babones z newyorško podzemno železnico opravila v 25 urah in 11 minutah. Falsetta je že pred poskusom Matta in Dona napovedal, da bo, če rekord pade, prekinil svojo "podzemno upokojenost in se jima maščeval."

Matt je bil raje lačen
26-letni Matt in 24-letni Don, ki med podvigom nista spala, sta se v podzemlje spustila v Queensu v sredo navsezgodaj zjutraj, ven pa sta pokukala v Bronxu. Prometni inženir Matt ni ves čas nič jedel, Don pa je želodec za silo potolažil z mesnim čipsom. Povedala sta, da sta ju gnala "logistični načrt in vztrajnost."

Matematično vprašanje potujočega trgovca
Poiskati najkrajše zaporedje 26 prog ni bilo enostavno. V matematiki je ta težava znana kot "težava potujočega trgovca", podobno vprašanje pa sta si Don in Matt zastavila nekako takole: "Število prog in postaj je določeno - v kakšnem zaporedju morava prevoziti vse proge in vse postaje, da bo pot kar najkrajša?"

Neki profesor, ki se ukvarja s "težavo potujočega trgovca" (ki pa potuje z avtom), je pojasnil, da je reševanje težave v primeru podzemne železnice še toliko težje, saj je treba upoštevati še vozni red vlakov na posameznih progah.

Ključni sta bili glava in prebava
Green in Badaczewski pri načrtovanju nista uporabila računalnika, priznala pa sta, da sta sistem newyorške podzemne železnice preučevala več mesecev. Pomemben del načrta je bila tudi prebava - nameravala sta čim manj jesti in piti, saj sta upala, da jima ne bo treba niti enkrat na stranišče.

Začelo se je leta 1966
V Guinessovo knjigo rekordov mladeniča verjetno ne bosta prišla, saj se nista ustavila na vseh 460 postajah približno 1.100 kilometrov dolgega sistema. "Newyorški podzemni izziv" se je začel leta 1966, ko je zdolgočaseni študent Peter Samson začel iskati najhitrejše zaporedje prog.