Novembra so v počutju sibirskega tigra Vita opazili spremembe in po natančnem pregledu se je veterinarska ekipa odločila za operacijo. Vitu so morali zaradi izjemno redkega agresivnega tumorja odstraniti ledvico in vranico, kljub trudu pa je neozdravljiva bolezen napredovala do te mere, da so morali Vita nazadnje evtanazirati.

Kapibara Stinky pa je imel redko obliko raka na slepem črevesu, ki je pri največjih glodavcih na svetu izjemno pomemben del prebavne cevi, zato je bil zanj rak kljub zdravljenju usoden.

Rak ne izbira

Tako kot ljudje tudi živali v živalskih vrtovih in v divjini lahko zbolijo za rakom, poudarjajo v ZOO Ljubljana.

Življenjska doba živali v živalskih vrtovih je daljša v primerjavi z življenjsko dobo v naravi, zato je tudi pojavljanje rakavih obolenj po vsej verjetnosti pogostejše, pravijo. Ob tem pa dodajajo, da je bil v desetletnem obdobju vzrok za pogin živali zaradi tumorjev – obolevale so tako dvoživke kot plazilci, ptiči in sesalci – v živalskem vrtu štiriodstoten. To je bistveno manj kot pri ljudeh, pri katerih je smrt zaradi rakavega obolenja na drugem mestu, pri moških v Sloveniji pa celo na prvem, pojasnjujejo.

Vito in Stinky sta bila ambasadorja svojih vrst v ljubljanskem ZOO-ju. Sodelovala sta v številnih izobraževalnih programih ter se srečala z veliko obiskovalci in jih mnogo naučila o ogroženosti narave, pa tudi o ljubezni do živih bitij, pravijo.

Ljubljana je bila tigrov dom osem let

Sibirski tiger Vito je v Ljubljano prispel leta 2013. S sorojencem se je skotil v živalskem vrtu na Madžarskem, kjer so ga imenovali Amur. Mednarodni koordinator za to ogroženo podvrsto v Evropski zvezi živalskih vrtov in akvarijev je Amurja dodelil ljubljanskemu ZOO-ju skupaj s samico Danuto, obiskovalci živalskega vrta pa so jima izbrali novi imeni – Vito in Vita. Hitro se je navadil na novo veliko ogrado v naravnem gozdu v vrtu, pa tudi na novo samico. Ker so tigri samotarji, so ju združevali le v času parjenja, žal pa nikoli nista imela mladičev.

Vito je na daleč prepoznal zvok motorja svojih oskrbnikov in prihitel v notranji prostor, kjer se je srečal z oskrbniki, ki so ga nagradili z igračo ali priboljškom. Tudi Stinky je imel prav posebno vez z oskrbniki, skupaj so se igrali, izvajali različne spretnosti, še posebej pa je užival v crkljanju.

Spretni "smrdljivec"

Kapibare tehtajo med 35 in 64 kilogrami ter so največji glodavci na svetu, zaradi ovalnega telesa, dolgih brkov in goste dlake pa so videti zelo prikupne. Ker se običajno zadržujejo v bližini vodne in so dobri plavalci, jih nekateri imenujejo tudi vodni prašiči.

Stinky je dokazoval, da so tudi glodavci, do katerih imajo ljudje zaradi miši in podgan mnogo predsodkov, zelo inteligentni. Znal se je povzpeti na zadnji nogi, splezati na podstavek, zlesti skozi predor, se usesti, preplezati ''gugalnico'' ter cikcak hoditi med količki. Ime je dobil po paru dišavnih žlez, z izločki katerih predvsem samci označujejo svoj prostor in privabljajo samice. Za kapibaro je dosegel lepo starost, še pravijo v ZOO-ju.