Nagrade tradicionalno podelijo malo pred razglasitvijo dobitnikov "pravih", namen nagrad pa je, "da ljudi najprej nasmejijo, nato pa jih spodbudijo k razmisleku". Mnogokrat namreč nagradijo nenavadne raziskave, ob katerih marsikdo zastriže z ušesi, a v sebi dostikrat skrivajo pomembno znanstveno odkritje – ali pa k njemu vsaj vodijo.

Tudi sama podelitev alternativnih nobelov na univerzi Harvard je v znanstveni skupnosti zadnja leta že prav priljubljena, saj gre za s humorjem prežeto prireditev, na kateri sodelujejo tudi pravi nobelovci v vlogi podeljevalcev, zbrani se zabavajo z metanjem papirnatih letal in šalami na svoj ali tuj račun. Letos je razglasitev zaradi pandemije novega koronavirusa potekala virtualno, a dobitniki nagrad zato niso nič manj omembe vredni.

Jair Bolsonaro iz Brazilije, Boris Johnson iz Združenega kraljestva, Narendra Modi iz Indije, Andrés Manuel López Obrador iz Mehike, Aleksander Lukašenko iz Belorusije, Donald Trump iz ZDA, Recep Tayyip Erdogan iz Turčije, Vladimir Putin iz Rusije in Gurbangulij Berdimuhamedov iz Turkmenistana so bili tako nagrajeni s prvim ig nobelom za medicinsko izobraževanje, "ker so izkoristili pandemijo covida-19, da naučijo ves svet, da imajo politiki lahko večji in hitrejši vpliv na življenje in smrt kot znanstveniki in zdravniki".

Lukašenko je tako tovrstno nagrado dobil že drugič – prvič jo je leta 2013, ko je uzakonil prepoved ploskanja v javnosti. Sočasno so takrat nagradili še predstavnike beloruske državne policije, ker jim je uspelo aretirati možakarja z eno roko – zaradi prepovedanega ploskanja v javnosti, seveda.

Med pomembnejšimi nagradami je treba omeniti tisto za uporabno znanost, ki jo je dobila skupina strokovnjakov, ki ji je uspelo dokazati, da "noži, izdelani iz zamrznjenih človeških iztrebkov, ne delujejo najbolje". Nič manj navdušujoča ni nagrada za menedžment, ki jo je dobilo pet poklicnih morilcev iz Gvangšija (Kitajska), ki so za umor nekega človeka najeli "podizvajalce" – drug drugega. Na koncu ni posla (na srečo) opravil nihče.

Nagrada za mir je šla vladama Indije in Pakistana, in sicer za prav poseben projekt. Obe državi sta namreč angažirali vrsto svojih diplomatov, da so se sredi noči prikradli do vrat diplomata iz druge države – in pritisnili na zvonec. Nato pa zbežali.

Nagrada za medicino je šla skupini nizozemskih in belgijskih raziskovalcev, ki so (končno) dokazali, da obstaja psihična bolezen (poimenovali so jo mizofonija), pri kateri bolnike moti glasno žvečenje drugih ljudi. Za raziskave na področju entomologije je bil nagrajen Richard Vetter, ki se je posvetil zbiranju dokazov, da se veliko entimologov (strokovnjakov za mrčes) boji pajkov (ki ne spadajo v skupino insektov, seveda).

Omeniti velja tudi nagrado za raziskovanje akustike, ki je šla skupini raziskovalcev, ki je proučevala sporazumevanje krokodilov in v okviru raziskave krokodila zaprla v neprodušno sobo in ji dovajala zrak, mešan s helijem, ter poslušala ali se potem glasovi, ki jih oddaja, kaj spremenijo (tako kot če človek vdihne helij in potem govori s "počenim" glasom).

Nagrado za fiziologijo so podelili za analizo povezave med obliko obrvi in osebnostno motnjo patološkim narcisizmom, avtorja pa sta se med drugim posvečala tudi vprašanju, ali ljudje že iz oblike obrvi prepoznajo, da je njihov lastnik narcis.

Tako kot pri klasičnih nobelih tudi dobitnikom alternativnih podelijo tudi denarno nagrado – bankovec za 10 bilijonov zimbabvejskih dolarjev.