Okroglo številko so zaznamovali, ko je z ladje družbe Royal Caribbean z imenom Enchantment of the Seas, na kateri je sicer prostora za skoraj 2500 potnikov, na obalo stopila Alice Moore iz okolice Houstona v Teksasu. V spomin na to so ji predstavniki občine in Luke na slovesnosti v Pretorski palači podarili sliko. Kot je dejala Moore, je to njen prvi obisk Slovenije, a da bo gotovo še prišla.

V Kopru je sicer obisk letos rekorden. Ob koncu leta bodo po pričakovanjih našteli 80 ladij za križarjenja in približno 120.000 potnikov.

Predsednica uprave Nevenka Kržan je ocenila, da se najmlajši od 12 terminalov pristanišča razvija izjemno uspešno. Zaradi naraščanja prometa pripravljajo naložbo v nov objekt. Poudarila je, da bo "ekološki, zelen, energetsko nevtralen". Razpis za izbor izvajalca že pripravljajo. "Pričakujem, da bo v prvem četrtletju leta 2024 že kaj več znanega," je dejala in napovedala zaključek gradnje do konca leta 2025.

Vrednosti naložbe ni opredelila, tudi po odgovore na vprašanja o razvoju ladijskega turizma je novinarje napotila na druge naslove. "Potniški terminal se gradi z namenom spoštljivega sprejema potnikov in izraza dobrodošlice, ko vstopijo v Slovenijo," je povedala. Luka Koper pa po njenih besedah nima nikakršnih načrtov, da bi postala matično pristanišče za križarjenja.

Ladja na dan je vzdržna številka, Bržan o možnosti turistične takse

Prihodkov od potniškega terminala ni razkrila, saj so poslovna skrivnost, ki jo kot javna delniška družba lahko razkrijejo le v uradnih poročilih, tega pa do zdaj niso storili.
"Mislim, da smo na dobri poti, da je projekt dober in da moramo zato nadaljevati," pa je o načrtih za prihodnost ladijskega turizma dejal koprski župan Aleš Bržan in dodal, da potniki na križarjenjih ne obremenjujejo mesta in prometa tako močno kot kakšna druga turistična dejavnost. "Seveda, če bi bilo teh ladij petkrat več, bi bilo drugače, ampak za zdaj je to, kot je nastavljeno, da povprečno pride ladja na dan," dobrodošlo, je utemeljil. Izrazil pa je zadržke glede načrtov, da bi Koper postal matično pristanišče, kjer bi se križarjenja začela in končala.

Bržan je ocenil še, da je potniški terminal primerljiv z letališčem, ki je turistična vstopna točka za celotno Slovenijo. Po njegovem mnenju bi bilo prav, če bi imela lokalna skupnost od tega tudi neposredno finančno korist, na primer v obliki turistične takse. Tako bi tudi lažje upravičili naložbe v infrastrukturo, namenjeno turistom, je pripomnil. Ladijski potniki namreč zdaj takse ne plačujejo, ker ne prenočijo na kopnem.

V Slovenski turistični organizaciji ocenjujejo, da je ladijski turizem velik multiplikator prihodkov, je ob robu dogodka za STA dejala predstavnica organizacije Karmen Novarlič.
"Nov potniški terminal, za katerega pričakujemo, da ga bomo dočakali ob koncu leta 2025, bo dal turizmu nov veter v jadra," je napovedala. Ko bo Koper postal matično pristanišče za začetek in konec križarjenj, ne bomo imeli več samo enodnevnih gostov, ampak se bodo nekateri zadržali v Sloveniji tudi dlje, je pojasnila. Ocenila je, da je to edina prava pot naprej, a poudarila, da bo treba z lokalno skupnostjo doseči konsenz o uravnoteženem razvoju.

V zvezi z očitki o pretiranem onesnaževanju zaradi ladijskega turizma, ki jih je slišati v javnosti, je direktor Uprave RS za pomorstvo Jadran Klinec dejal, da se z njimi ne strinja, saj so potniške ladje podvržene strogim nadzorstvenim ukrepom. "Potniška ladja je zelo čista ladja. Ne onesnažuje čisto nič več kot druge ladje. Sistemi, ki jih imajo, so zaprti in samozadostni. Se pravi, da ladja ne pušča za seboj nikakršnih smeti, odplak, odpadkov. Vse ostane na ladji in se lahko po prečiščevanju izpušča 12 milj od obale," je poudaril.