Pogled na Norfolški otok, ki ima nekaj več kot 2000 prebivalcev, proti kateremu so ZDA uvedle kar 29-odstotne carine. Foto: Reuters
Pogled na Norfolški otok, ki ima nekaj več kot 2000 prebivalcev, proti kateremu so ZDA uvedle kar 29-odstotne carine. Foto: Reuters

Seznam držav in ozemelj, za katera je ameriška administracija uvedla zaščitne carine, bega veliko ljudi, saj se zdi precej nejasen ključ, po katerem so se odločali, proti komu uvesti carine in kako visoke. Med bolj začudenimi so v Avstraliji.

Desetodstotne carine so tako doletele majhen otok Heard in otočje McDonald, ki spadata pod ozemlje Avstralije, a veljata za eno najbolj odmaknjenih območij na svetu. Do njiju je mogoče priti le z ladjo iz Pertha, ki leži 4000 kilometrov stran, pot pa traja polna dva tedna. Gre za popolnoma neposeljeni območji, menda naj bi človeška noga na to kopno zadnjič stopila prek skoraj desetimi leti. Ozemlje je prekrito z ledeniki, edini prebivalci pa so pingvini, piše Guardian.

Kljub temu je Trump izvoz blaga s teh otokov ocarinil z desetodstotno stopnjo. Ta stopnja je bila uvedena tudi za Avstralijo.

Sorodna novica Trump uvaja carine za vse države po svetu. Za EU bodo veljale 20-odstotne carine.

Našteti ločeno od Avstralije

Še zanimivejše je to, da sta bila otok Heard in otočje McDonald na seznamu držav, proti katerim so ZDA uvedle carine, našteti ločeno od Avstralije, čeprav spadata med t. i. zunanja ozemlja Avstralije. Gre za otočke v Indijskem oceanu, ki so del Avstralije, saj nimajo lastne samouprave, a imajo poseben odnos z zvezno vlado. Bela hiša je na seznam ločeno uvrstila tudi druga takšna območja – Kokosove otoke (Cocos (Keeling) Islands), Božični otok (Cristmas Island) in Norfolk.

Izvoz strojev z otokov, na katerih ne živi nihče?

Podatki kažejo, da na otoku Heard in otočju McDonald sicer obstaja ribolov, a na njiju ni postavljenih nobenih stavb ali človeških prebivališč. Kljub temu so ZDA po podatkih o izvozu Svetovne banke leta 2022 uvozile za 1,4 milijona ameriških dolarjev izdelkov z omenjenih otokov, od tega naj bi šlo skoraj v celoti za uvoz "strojev in električnih naprav". Avstralcem ni jasno, za kakšno blago naj bi šlo.

Norfolk z 2188 ljudmi doletele 29-odstotne carine

Avstralce vznemirja tudi podatek, kakšna usoda je doletela otoček Norfolk, ki ima natančno 2188 prebivalcev in leži 1600 kilometrov severovzhodno od Sydneyja. Ameriška vlada je proti njemu uvedla kar 29-odstotne carine, kar je za 19 odstotnih točk več od preostalih delov Avstralije.

Prebivalci Norfolškega otoka se seveda sprašujejo, kako je to mogoče. Po podatkih Observatorija za gospodarske podatke je otok leta 2023 v ZDA izvozil za 655.000 ameriških dolarjev blaga, k čemur je največ, 413.000 dolarjev, prispeval izvoz usnjenih čevljev.

Avstralski premier Anthony Albanese je uvedbo carin komentiral z besedami: 'Nihče na svetu ni varen.' Foto: AP
Avstralski premier Anthony Albanese je uvedbo carin komentiral z besedami: 'Nihče na svetu ni varen.' Foto: AP

A George Plant, upravnik Norfolškega otoka, tem podatkom oporeka. Dejal je: "Ne obstajajo nobeni izdelki, ki bi jih izvažali v ZDA, prav tako do zdaj niso veljale nikakršne carine ali druge necarinske omejitve, ki bi jih kdor koli uvedel proti nam."

Z njim se strinja tudi avstralski premier Anthony Albanese: "Proti Norfolškemu otoku so bile uvedene 29-odstotne carine. Z vsem spoštovanjem do tega otoka nisem ravno prepričan, da je Norfolk trgovinski tekmec ogromnemu ameriškemu gospodarstvu. A to le kaže na to, da nikjer na Zemlji niso varni pred carinami. Poleg tega, ko sem zadnjič preveril, je bil Norfolk še del Avstralije. Zato so drugačne carine proti njemu zelo čudne in nepričakovane."

"Ne izvažamo ničesar"

Prebivalci Norfolškega otoka so prepričani, da se je pri uvedbi 29-odstotnih carin proti njim Američanom preprosto primerila napaka. "Norfolk je drobna pika na zemljevidu. Ne izvažamo ničesar," je v pogovoru za Reuters dejal lastnik trgovine na otoku Richard Cottle.

Morda pa skrivnost razkrijejo podatki ameriške vlade. Ti kažejo, da so imele ZDA z Norfolškim otokom v zadnjih treh letih trgovinski primanjkljaj. Otok je po njihovih podatkih namreč leta 2022 v ZDA izvozil za 300.000 dolarjev blaga, leta 2023 za 700.000 dolarjev in leta 2024 za 200.000 dolarjev. Njegov uvoz iz ZDA je v teh letih ostal na ravni 100.000 dolarjev. A v podatkih ni navedeno, s katerim blagom se je trgovalo.

Kljub temu se nihče z Norfolškega otoka ne more spomniti ali si predstavljati, kaj naj bi izvažali v ZDA. Glavna dejavnost na otoku je namreč turizem. "Za izdelke z otoka Norfolk bodo veljale 29-odstotne carine? No, ker k sreči ne izvažamo v ZDA ničesar, to vsaj ne bo imelo kakšnih posledic za nas," je dejal Gye Duncan, ki ima na otoku podjetje za davčno svetovanje. Sklenil je: "Verjetno niti ne vedo, kje na svetu je Norfolški otok, tako da gre več kot očitno za pomoto."