Suli Adami, ki z možem vodi restavracijo, je povedala, da je to eden od načinov spoznavanja antičnih časov.

Veliko jedi po antičnih okusih je pripravljenih po receptih, zbranih v delih učenjaka Atineosa, ki je preučeval gastronomijo pred približno 1.800 leti.

V lokalu ob zvokih harfe natakarji v tunikah na velikih pladnjih prinašajo kozje meso s čičerkinim pirejem, solato z rozinami in granatnim jabolkom ter sladice iz suhega sadja, jogurta in medu.

Adamijeva je razložila, da ima sredozemska dieta korenine v antični grški kuhinji, ki je bila zelo hranljiva in zdrava. Grki pred 2.500 leti so imeli v nasprotju z nami veliko časa za telovadbo in nego telesa ter za zdravo prehranjevanje, saj so jim kuhali sužnji.

Ljudje so bili pri prehrani zelo previdni, poznali so posebne diete za ostarele, odraščajočo mladino in športnike. Ti so uživali veliko oreškov, jogurta, sadja in mehkih sirov. Po mnenju raziskovalcev antičnega časa se je meso na mizah športnikov uveljavilo šele po petem stoletju pred našim štetjem. Predvidevajo, da so najbolj cenili meso kozličkov, ki je bilo najmanj mastno.

Stari Grki so pazili, da po obedu niso bili preveč siti, med počitkom po večjih obedih pa so ležali na levem boku. Po besedah Adamijeve so bili modrejši kot Rimljani. Ti so, da ne bi obremenjevali srca, ležali na desnem boku, zaradi česar naj bi se jim razširili želodci, kar je bil eden od razlogov, da so bili Rimljani debelejši. Grki so bili vitkih, atletskih postav.

Dimitri Kehris, glavni kuhar v restavraciji, je dejal, da so nekatere jedi izpopolnjevali več mesecev, preden so jih poskusili gostje.

Nekatere jedi niso imele niti najmanše možnosti, da bi jih ljudje sprejeli, saj so se tudi takratne sestavine zelo razlikovale od današnjih. Le kdo bi danes naročil preliv iz kvašene ribe s cvetnimi listi vrtnic?