Iz Evropske radiodifuzne zveze (EBU) so sporočili, da jih je odločitev armenske javne televizije "zares razočarala".
Azerbajdžan in Armenija sta bila v 90. letih v vojni zaradi območja Gornji Karabah. V spopadih je umrlo okoli 25.000 ljudi, premirje pa so podpisali leta 1994, niso pa tudi dosegli trajnega mirovnega sporazuma. V Azerbajdžanu so tudi notranje napetosti in še v petek so varnostne sile z uporabo sile prekinile zborovanje opozicije v Qubi.
Naši glavni sovražniki
Armenska javna televizija je po poročanju BBC-ja azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva obtožila, da je v zadnjih dneh podal vrsto sovražnih opazk. "Čeprav so azerbajdžanske oblasti zagotovile varnost vsem državam udeleženkam, je azerbajdžanski predsednik pred dnevi izrekel, da so za Azerbajdžan državni sovražniki številka ena Armenci," je poročala televizija.

Prejšnji mesec je skupina armenskih popizvajalcev lansirala kampanjo "Bojkotirajmo Evrovizijo", ki jo je pospremila s sporočilom: "Nočemo nastopiti v državi, ki je dobro znana po množičnih pobojih in pokolih Armencev, v državi, kjer so protiarmenska čustva povzdignjena na raven državne politike. Nobene logike ni v pošiljanju našega predstavnika v državo, kjer ga bodo sprejeli kot sovražnika."

V nedavnem govoru o lokalni vladi je predsednik Alijev dejal: "Naši glavni sovražniki so Armenci ter hinavski in skorumpirani politiki pod njihovim nadzorom."
"Še slabša podoba Armenije"
Na novico o armenskem umiku z Evrovizije se je odzval azerbajdžanski politik Ali Ahmedov, ki je dejal, da Armenija nima nobenega pravega razloga za bojkot tekmovanja. "Da Armenija noče sodelovati v tako spoštovanem tekmovanju, bo samo še poslabšalo že tako slabo podobo Armenije," je dejal Ahmedov, sekretar vladajoče stranke.
Armenija na Evroviziji nastopa od leta 2006 in je, z izjemo lanskega izpada v polfinalu, dosegala same visoke uvrstitve. Najbolje se je odrezala leta 2008, ko je končala na četrtem mestu.