Ko se sprehaja po ribniku na avstralski vzhodni obali, naj bi se 70-letni profesor biologije in okoljevarstvenik na Univerzi Newcastle znova počutil kot otrok. Avstralski znanstvenik pa se je z leti naučil oponašanja in razumevanja visokih krikov, kvakanja in žvižgov žab. "Ker bi se samo rad pogovarjal z živalmi, včasih pozabiš delati. Nekako je to res dobra zabava," je povedal Mahony, ki se razveseli vsakič, ko mu žabe odgovorijo.

Njegovo tehniko klicanja in pogovarjanja s temi dvoživkami pa je prevzelo tudi nekaj njegovih študentov. "Zagotovo deluje in se obrestuje, posebno če želiš najti tiste vrste, ki živijo v podrasti in niso tako očitne," je povedala Samantha Wallace, doktorska študentka in raziskovalka žab na newcastlski univerzi, in dodala, da sicer nikoli ni bila naklonjena kričanju z namenom odkrivanja lokacije žab. Leta 2016 je Simon Clulow, eden izmed njegovih študentov, na novo odkrito žabo poimenoval v njegovo čast. Nadel ji je ime Mahony's Toadlet.

Že zgodaj v karieri se je začel zavedati, kako so nekatere žabe ranljive

Šepetalec žabam pa se boji, da so dvoživke vedno bolj v nevarnosti, s tem pa se tudi pojavlja grožnja, da utihnejo. Avstralija ima namreč okoli 240 vrst žab, okoli 30 odstotkov pa jih je med drugim ogroženih zaradi podnebnih sprememb, onesnaženja vode, izgube življenskega prostora in različnih bolezni. Po besedah Mahonyja, ki je v svoji karieri opisal 15 novih vrst, bil pa je tudi priča izbrisu nekaterih, naj bi bile žabe izmed vseh vretenčarjev najbolj ogrožene na svetu.

"Najbolj žalosten del moje kariere je, da sem, ko sem bil še mlad, odkril vrsto žabe, v roku 2 let pa je izumrla," je priznal Mahony in poudaril, da se je tako že zgodaj začel zavedati, kako so nekatere vrste ranljive. "Moramo se osredotočiti na svoj življenjski prostor in se vprašati, kaj je narobe," je še pozval znanstvenik, ki se trudi za ohranitev naravnega okolja dvoživk v Avstraliji, pomagal pa je tudi razviti metodo, kako žabe rešiti z roba izumrtja – vzpostavili so prvo genomsko banko avstralskih žab, kjer zbirajo genetski material.

Prispeval je tudi k raziskavi Svetovnega sklada za naravo (World Wide Fund for Nature), ki je ugotovila, da je zaradi požarov leta 2019 in 2020 okoli 3 milijarde živali poginilo ali pa so bile izpodrinjene. Med njimi je bilo tudi 51 milijonov žab.