Baziliko jim je uspelo zaščititi. Foto: Reuters
Baziliko jim je uspelo zaščititi. Foto: Reuters

900 let stara beneška bazilika je zgrajena na najnižji točki mesta, zato je poplavljena tako rekoč vsakič, ko voda prodre v mesto. Benečani so se domislili izvirnega načina, kako zaščititi kulturno in turistično znamenitost. Okrog cerkve so namestili zaščitne steklene panele, ki bodo v prihodnosti baziliko obranili pred škodo, ki jo povzroča slana voda. Zaščitni paneli so pred tednom dni prvič sploh poskrbeli, da je znamenitost ostala popolnoma suha.

Leta 2019 je nastalo za več kot 300 milijonov evrov škode. Foto: Reuters
Leta 2019 je nastalo za več kot 300 milijonov evrov škode. Foto: Reuters

V zadnjih desetletjih so poplave v Benetkah vse pogostejše, morska gladina se vztrajno dviga predvsem zaradi podnebnih sprememb. Poleg vse višje morske gladine se temelji mesta iz leta v leto bolj pogrezajo, velike križarke pa s povzročanjem valov uničujejo zidovje.

V enem dnevu se je postarala za 20 let

Podatki beneškega mestnega sveta kažejo, da so poplave v zadnjih letih vse pogostejše, novembra leta 2019 so bile najhujše, ki so povzročile za 300 milijonov evrov škode. Takrat so vzpostavili sistem napihljivih fizičnih ovir MOSE, ki vsaj malo zaščitijo mesto pred finančnimi posledicami visokih voda.

Najbolj ogrožen je atrij bazilike, v katerem je morska voda na cerkvi iz 11. stoletja že povzročila nepopravljivo škodo. Samo v poplavah leta 2019 se je po izjavah mestnih oblasti bazilika v enem dnevu "postarala za dvajset let".