Znanstveniki so vedeli, da tako dolgi primerki živih svedrov (rečemo jim tudi ladijska svedrovka) obstajajo, a do zdaj jih še nikoli niso našli živih, saj so odkrili le njihove prazne lupine.
Odkritje je bilo pred kratkim objavljeno v ameriški znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America (PNAS), žival pa je zaradi svoje velikosti in podobe vzbudila ogromno zanimanja po svetu.
Čeprav je po obliki podoben črvu, spada živi sveder v skupino mehkužcev, natančneje med školjke. Te živali, le da so mnogo manjše, poznajo tudi v Sredozemskem morju, kjer jih, tako kot drugod, nihče ni vesel, saj s svojim zobalom grizejo les pod vodo in po njem vrtajo hodnike, s tem pa povzročajo precejšnjo škodo na podladju.
Do zdaj našli le fosile
Živi sveder življenje preživi obdan z apnenčasto lupino, potopljen z glavo v blatno dno. Žival namreč sama izloča kalcijev karbonat, iz katerega je izdelana lupina, ki ga varuje pred zunanjimi vplivi. Lupina prekriva tudi njegovo glavo. Če sveder želi zrasti, mora raztopiti konec lupine, zrasti, nato pa se znova zapre v svoj "oklep". Kar okoli 80 odstotkov lupine je zakopane v blato.
Primerek, ki so ga pred kratkim našli ob obali drugega največjega filipinskega otoka Mindanao, je največji, kar so ga do zdaj videle človeške oči, našli pa so še štiri nekoliko manjše.
Izkorišča bakterijo
Znanstveniki iz ZDA, Francije in s Filipinov so previdno odrezali en del svedrove lupine in prikazala se je ogromna žival, dolga 155 centimetrov in s premerom telesa šest centimetrov. Rekorder se od svojih manjših sorodnikov razlikuje tudi po načinu prehrane - medtem ko se preostali živi svedri prehranjujejo s trohnečim lesom, ima velikan mnogo manjši prebavni sistem, saj se sploh ne hrani sam. Namesto njega izkorišča bakterijo v svojih škrgah, ki uporablja žveplov vodik v vodi kot vir energije. Ta energija nato spremeni ogljikov dioksid v hranilne snovi za živega svedra.
"Zdelo se mi je podobno, kot da bi odkrili dinozavra, saj smo te živali do zdaj poznali le prek fosilov," je dejal vodja raziskovalcev Dan Distel. Biolog Simon Watt pa je za časopis Guardian duhovito komentiral videz odkritja: "Gre za gromozansko žival, kar pa ne pomeni, da ni čudovita. Če živite z glavo zakopani v temačno blato, estetika in lepota nista najpomembnejši za vas."
Almost 260 years after its discovery, a live specimen of the giant shipworm has been studied for the 1st time. Cool! https://t.co/iNubPe3grC pic.twitter.com/GC42uoMQmN
— Michael Greshko (@michaelgreshko) April 17, 2017
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje