Domačin Žao Čunšeng je eden izmed številnih Kitajcev, ki so jih oblasti najele, da nadzirajo dele zidu. Žao skrbi za pet kilometrov zidu, zgrajenih v času dinastije Ming. Foto: EPA
Domačin Žao Čunšeng je eden izmed številnih Kitajcev, ki so jih oblasti najele, da nadzirajo dele zidu. Žao skrbi za pet kilometrov zidu, zgrajenih v času dinastije Ming. Foto: EPA

Po poročanju javne kitajske televizije CCTV sta osumljenca na zidu povzročila nepopravljivo škodo. Skozi znameniti zid sta z bagrom na predhodno načetem delu razširila luknjo in skozi speljala makadamsko cesto.

38-letni moški in 55-letna ženska sta si s podvigom želela skrajšati pot do delovišča, so sporočili policisti, ki so prijavo škode prejeli 24 avgusta.

Del zidu v okrožju Jouju, zgrajen v času dinastije Ming, je bil sicer dobro ohranjen. Kitajske oblasti to sekcijo zidu uvrščajo med zgodovinska in kulturno zaščitena območja. Tudi Unesco je Kitajski zid leta 1987 uvrstil na seznam svetovne dediščine.

Kitajski zid v skupni dolžini več kot 8000 kilometrov so gradile različne dinastije med 3. stoletjem pred našim štetjem in 17. stoletjem. Takrat je veljal za največjo vojaško zgradbo na svetu.

Največ zidu, okoli 4000 kilometrov, je zgradila dinastija Ming med 14. in 17. stoletjem. Ti deli so tudi najbolje ohranjeni in privabljajo največ turistov.

Tretjina zidu že popolnoma izginila

Kitajski zid sicer ni bil poškodovan prvič. V zadnjih letih so predvsem na podeželju večkrat poročali o podobnih dogodkih. Kot je že pred leti poročal Guardian, številni revnejši domačini pogosto kradejo opeke iz zidu, ki jih uporabijo kot gradbeni material ali prodajo.

Leta 2016 je kitajski časopis Beijing Times pisal, da je predvsem zaradi preteklega časa in vremenskih vplivov 30 odstotkov Kitajskega zidu že popolnoma izginilo, samo osem odstotkov pa je dobro ohranjenega.