Svinje tehta približno eno tono, mladiči pa so precej lažji in tehtajo med 30 in 70 kilogramov. Spomeniku nameravajo v prihodnje dodati tudi dvotonskega merjasca.

Svinjina na praznično obloženi mizi
Prašiči so sicer v Sibiriji že od nekdaj zelo cenjene živali. Prebivalci Išima in Kurgana so te domače živali začeli gojiti že v začetku 19. stoletja, saj se je svinjska maščoba izredno dobro prodajala. Tradicija je ostala živa vse do danes, saj sta svinjska glava s hrenom ali odojek z žitaricami še vedno nepogrešljivi jedi vsake praznično obložene mize. Poleg tega je svinjska žolca v sibirskih vaseh v okolici Išima prava specialiteta.

O tem, da so prašiči tod izjemno čislane živali, govori tudi stara sibirska legenda, ki pravi, da so bili prašiči v davnini drugačni, saj so bili poraščeni z zlatimi in srebrnimi dlakami. Ker pa je eden izmed njih nekega dne po nesreči padel v blato, je svojo dragoceno dlako izgubil.

Za srečo svinjo podrgnite po rilcu!
Vraževerje pa ima v Išimu velik pomen očitno še danes. Spomenik so namreč postavili v središču mesta, v bližini dvorane, namenjene civilnim poročnim obredom. Nekateri namreč verjamejo, da mora mlad par podrgniti svinjo po rilcu, kar bo mladi družini prineslo srečo in bogastvo.