Na lestvici najsrečnejših držav Finski sledijo Danska, Norveška, Islandija, Nizozemska, Švica, Švedska, Nova Zelandija in Kanada. Te države izstopajo zaradi stabilnosti svojih družb ‒ kazalniki sreče so se pri njih od leta 2005 le malo spremenil, v poročilu poudarjajo Združeni narodi.

Slovenija, ki je v primerjavi z lani na lestvici pridobila sedem mest, se je uvrstila za Uzbekistanom, Litvo in Kolumbijo ter pred Nikaragvo, Kosovom in Argentino.

Sosednja Avstrija je na 10. mestu, Italija na 36., Madžarska na 62. in Hrvaška na 75. mestu.
Kljub političnim pretresom, povezanih z brexitom, je Velika Britanija na letošnji lestvici v primerjavi z letom 2018 napredovalo za štiri mesta in je na 15. mestu. ZDA so se uvrstile na 19. mesto, Rusija na 68., Kitajska na 93., Indija pa na 140. mesto.

Na dnu lestvice so Jemen, Afganistan in Srednjeafriška republika, države, razdejane v vojni. Zadnje mesto zaseda Južni Sudan. ZN je pred kratkim opozoril, da 60 odstotkov prebivalcev te države, ki je v primežu državljanske vojne, v kateri je umrlo skoraj 400.000 ljudi, ogroža lakota.

Sreča se zmanjšuje

Letošnje poročilo ZN-a se je posebej osredotočilo na "srečo in skupnost" ob upoštevanju dejavnikov, kot so družbeni mediji in tehnologija, družbene norme, konflikti in vladne politike.

Kako skupnosti vplivajo druga na drugo, bodisi v šolah, na delovnih mestih, v soseskah ali na družabnih medijih, močno vpliva na globalno srečo, je dejal John Helliwell, profesor na Univerzi v Britanski Kolumbiji in sourednik poročila ZN-a.

Avtorji poročila ZN-a opozarjajo, da se je sreča v svetu v zadnjih letih zmanjšala, kar je povezano z naraščajočimi negativnimi občutki, vključno z "zaskrbljenostjo, žalostjo in jezo, zlasti v Aziji in Afriki, v zadnjem času pa tudi drugje", opozarja poročilo.

ZN so poročilo, ki ga objavljajo od leta 2012, objavili v sredo ob mednarodnem dnevu sreče, 20. marcu, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila istega leta.