Wallenda, ki sebe opisuje kot "kralja vrvohodstva", je za podvig, med katerim je ravnotežje lovil z 20-kilogramsko palico, potreboval 22 minut in 54 sekund, dogodek pa so v živo prenašale številne svetovne televizije. V nasprotju s sprehodom nad Niagarskimi slapovi tokrat ni bil privezan z varovalno vrvjo, s tem dosežkom pa je postal prvi Zemljan, ki je po žici prehodil del ene največjih ameriških naravnih znamenitosti.

Ko se je počasi premikal po žici, ki je bila napeta 457 metrov nad tlemi, ga je zbrana množica lahko slišala, kako si je ves čas govoril "Hvala, Jezus", ko se je znova dotaknil trdih tal, pa je poljubil zemljo. "Najtežje je bilo ostati zbran ves ta čas, roke pa me tako bolijo, da si ne znate predstavljati," je dejal Wallenda po uspehu.

Vrvohodstvo je v njegovi krvi
Med podvigom je dvakrat počepnil, enkrat zaradi sunka vetra, drugič pa zaradi nemirne žice. "Razgled na kanjon je bil veličasten, sanje so se mi izpolnile. To moja družina počne že 200 let, tako da je to del mene." Nik je namreč član že sedme generacije "Letečih Wallendov", dinastije akrobatov. Rodbina ima tudi žalostno zgodbo, saj je Nikov pradedek Karl umrl med vrvohodstvom v Portoriku leta 1978.

34-letnik si je želel visoko nad tlemi hoditi po žici Grand Canyona že od malih nog, najbolj pa ga je bilo strah močnih in nepredvidljivih sunkov vetra. Zato je vadil v domači Sarasoti na Floridi v času, ko je to območje zajela tropska nevihta Andrea.

In njegov naslednji podvig? Po jekleni žici se želi sprehoditi med dvema najslavnejšima stavbama v New Yorku, sedežem Chryslerja in Empire State Buildingom.