Za MMC je povedal, da je ideja preprosto postala del njegovega življenja in da ne bi mogel biti miren, če tega ne bi uresničil. Tako se je, s še tremi Britanci, 12. januarja odpravil s kanarskega otoka Gran Canarie na pot čez ocean.

Čeprav je želel, da bi se čez Atlantik odpravil s Slovenci, doma ni našel podobno mislečih, zato je iskal drugje. Povabil je Britanca Simona Osborna, s katerim sta skupaj preveslala že južnokorejsko obalo. Nato pa sta se jima pridružila še dva športna navdušenca iz Velike Britanije, Alastair Humphrey in Steve Bowens.

Nasvete dobil tudi od Iztoka Čopa
Odprava Tušmobil TransAtlantik je po 45 dneh in 13 urah veslanja pristala na svojem cilju, na otoku Barbadosu. Na vprašanje, zakaj so si za cilj izbrali prav ta karibski otok, pa je Medak odgovoril: "Jaz sem kolebal med Antiguo in Barbadosom. Iztok Čop pa mi je rekel, da mu je bil veliko lepši Barabados, tako da sem rekel, da gremo tja."

Slovenski veslač je z Marinom delil tudi druge nasvete: "Priporočil mi je, naj sodelujem s kondicijskim trenerjem za kolesarje. Jaz bi sicer izbral veslaškega. Ta kombinacija pa se je izkazala za zares dobro." Nihče izmed članov odprave namreč ni nikoli prej treniral veslanja, tako da so vsi potrebovali precej priprav.

Na čolnu so halucinirali
Na poti so fantje vsak dan veslali po 12 ur, v intervalih dve uri veslanja, dve uri počivanja. Poleg fizičnega napora pa so jih pestile tudi druge težave. Na blogu je Marin zapisal, da so imeli predvsem v prvih dneh težave z morsko boleznijo, pozneje pa z vneto kožo na zadnjicah zaradi drsanja po veslaških stolih. Bolečine so bile tako hude, da so si pomagali tudi s protibolečinskimi tabletami.

Člani odprave pa so morali biti dobro pripravljeni tudi psihično, saj so več kot mesec dni živeli na devet metrov dolgem čolnu, brez kopalnice, postelje in brez spremstva. Edina vez s svetom je bil satelitski telefon. Izolacija in odsotnost dražljajev jim je predstavljala velik psihični izziv. Marin je povedal, da so se na poti neverjetno dobro razumeli in se niso niti enkrat sporekli: "Niti enega prepira ni bilo, niti enega nesporazuma. Idealno, ne bi si mogel želeti boljšega."

Ker čez dan zaradi vročine niso mogli veliko spati, so kmalu občutili pomanjkanje spanca, zaradi česar so začeli halucinirati. Medak je razložil, da nevarnosti zaradi tega ni bilo, so se pa drug drugemu pošteno nasmejali: "Jaz sem bil prepričan, da nas je na barki pet," je priznal študent elektrotehnike in dodal: "Steve pa je vprašal Simona, če je temperatura v redu, da lahko obleče svojo piščančjo obleko."

Na čolnu so imeli navado, da sta dva za vesli deset minut pred menjavo opozorila druga dva člana, ki sta počivala. Alastairju pa se je zgodilo, da je prvo opozorilo prespal. Ker Marin ni dobil odziva je začel kričati, Britanec pa se je zbudil in začel veslati v spalni vreči, saj je mislil, da je zaspal med veslanjem.

Mavrica ga je očarala
Na 4.700 kilometrov dolgi poti so se fantje prehranjevali predvsem s suho oziroma dehidrirano hrano in oreščki. Večkrat pa jim je uspelo ujeti tudi kakšno ribo, ki so jo nato skuhali ali pa pojedli kar surovo.

24-letnik je dejal, da jim na poti ni bil dolgčas, da so se veliko pogovarjali in da so najbolj pogrešali svežo hrano. Najlepši trenutek, ki ga je doživel na ladji, pa je bila mavrica ponoči. To redkost so doživeli neke noči, ko je bila luna zelo svetla in je deževalo. "Videle so se mavrične barve, ampak vse je bilo bolj toplo, oranžno, rjavo, rumeno. Res, fenomenalno," je dogodek opisal Marin.

Medak je bil izbran za osebnost Primorske. Povezava do intervjuja, ki so ga pripravili na Radiu Koper, je tukaj.