Ljudje so imeli tolar radi in so mu zaupali, ugotavlja novinarka Televizije Slovenija Barbara Vidmajer, ki je pobrskala po arhivih.

"Vlada je predlagala, naj bi se nov slovenski denar imenoval klas, njegov stoti del pa stotin, skrajšano lahko stot ali v različici celo zrno," je leta 1991 gledalcem pojasnila tv-voditeljica Vida Petrovčič.

Na koncu je med predlogi o imenu slovenske valute zmagal tolar. Njegov tečaj je bil na začetku določen pri 32 tolarjih za eno nemško marko.

Za Slovenijo značilne podobe
Oblikovalec slovenskega denarja je bil Miljenko Licul s sodelavci, tiskali pa so jih v britanski družbi Thomas de la Rue.

"Na kovančkih smo imeli živali, sicer take značilne živali za Slovenijo. Na kovancu 10 stotinih je bila človeška ribica, na dvajsetih sova. Na bankovcih smo imeli znamenite može in tudi eno znamenito žensko," pojasnjuje numizmatik Marko Žgajnar.

Še kak kovanček za spomin
Čeprav je imel tolar kratko zgodovino, je med ljudmi užival veliko zaupanje. Ob prihodu nove valute leta 2007 pa smo jih večinoma zamenjali v evre. V Banko Slovenije se je vrnilo skoraj 99 odstotkov tolarskih bankovcev, ki so bili dani v obtok.

Če ste eni izmed redkih posameznikov, ki imate doma še kake tolarske kovance, jih lahko zamenjate le še do konca letošnjega leta, medtem ko so bankovci in vrednostni boni v Banki Slovenije zamenljivi brez časovne omejitve. No, morda pa kakšnega vseeno raje obdržite v denarnici za srečo.