"Ni zasebnosti, v katero ni mogoče vdreti. Ni skrivnosti, ki bi to lahko ostala v civiliziranem svetu. Družba je maskiran bal, kjer vsi razkrivajo svoj pravi značaj s tem, ko ga skrivajo." Tako je daleč od Markovega trga in v nekem drugem času menil ameriški esejist, pisatelj in filozof Ralph Waldo Emerson. Seveda ob pisanju teh besed ni imel v mislih Benetk in slavnega beneškega karnevala. Dnevi, ko Emersonove besede postanejo resničnost ob obujanju časov, ki jih ni več, se za letos približujejo h koncu.
Najstarejši zapisi o beneškem karnevalu segajo v leto 1094, ko so bili tamkajšnji prebivalci prisiljeni stare poganske navade nekako prilagoditi krščanskim razmeram. Vse od takrat se redno pojavljajo letna poročila o bleščečih praznovanjih, kakršnih niso poznali niti najimenitnejši dvori po Evropi. Leta 1296 je beneški senat uradno določil praznovanje na zadnji dan pred postom. In tako je bil beneški karneval razglašen za javni praznik. Kar nekaj stoletij se je tako beneški karneval začel na prvo nedeljo v oktobru in se stopnjeval do vrhunca na pustni torek, dan pred postom.
Letošnji beneški karneval se poklanja združitvi Italije, ki se je zgodila pred 150 leti, in ženskam, saj je pustni torek na isti dan kot dan žena. Karnevalske maske so obiskovalce prvič pozdravile že 19. februarja, po ulicah pa se bodo sprehajale vse do 8. marca. Mi smo ga obiskali preteklo soboto.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje