Navsezadnje gre le za državo, v kateri je politična kritika še vedno velika redkost - še posebej, če je uperjena v njihove lastne politične voditelje.
Nedavni prispevek o Severni Koreji je imel na kitajski mikroblogovski strani Sina Weibo več kot štiri milijone ogledov, Stewartovo satirično oddajo Daily Show pa je v svojem prispevku uporabila celo precej zadrta državna televizija CCTV, ki sicer sama niti slučajno ne bi spustila pred kamere kitajske različice Stewarta.
Med zadnjimi priljubljenimi prispevki je tisti, v katerem se Stewart norčuje iz kitajskih hekerjev, ki so pred meseci vdrli v računalniški sistem New York Timesa, češ, ali je to najboljše, kar znajo. A namesto da bi Stewarta cenzurirali, so pri CCTV-ju v rednem programu celo uporabili enega izmed njegovih prispevkov o Guantanamo Bayu kot kritiko Obame.

Kritika ni zaželena
A na Kitajskem kritika, kot se je redno poslužuje Stewart, ni zaželena. Tako je vlada v Pekingu leta 2011 za 81 dni zaprla svetovno znanega oporečniškega umetnika Aj Vejveja, ki redno kritizira vlado zaradi kršenja človekovih pravic. "Tu ne obstaja nič podobnega politični satiri," pravi David Moses, ki raziskuje kitajski humor.

Kdaj točno je Stewart osvojil kitajski trg, sicer ni jasno, ga pa večina gleda zdaj že pet let, večinoma prek spleta in Weiboja. "Kot novinar moraš izvedeti resnico," pravi Mao Moju, študent novinarstva iz Šanghaja, ki je postal zasvojen s Stewartom pred štirimi leti. "Če obstaja kaj, kar škodi interesu javnosti, se moraš oglasiti, ne glede na to, za kako občutljivo stvar gre. Moraš se oglasiti in povedati, da to ni prav."
Mladim se zdi "kul"
Del Stewartove priljubljenosti je to, da se zdi "kul" mladim, zaljubljenim v vse, kar je tuje, a svoje prispeva tudi želja po satiri, ki je ni strah pokazati svojega obraza, meni Moses. Najbližje politični satiri na Kitajskem so šifrirane reference ter besedne igre na račun javnih naznanil. "To, kar počne Stewart, so tu samo pobožne želje," še pravi Moses.

Američanovo priljubljenost so še povečali brezplačni prevodi njegovih oboževalcev v kitajščino. In Stewart ni edini priljubljeni ameriški satirik. Tako nekateri Kitajci pravijo, da imajo raje njegovega velikega tekmeca (in tesnega prijatelja) Stephena Colberta.
Colbert je do svoje oddaje The Colbert Report prišel leta 2005 prek dolgoletnega dela na Stewartovem Daily Showu, izvršni producent oddaje pa je prav Stewart.