Kebab, turško dondurmek pomeni vrteča se pečenka. Gre za turško narodno jed. Meso na vrteči se palici (od koder se ga reže) je lahko ovčje, goveje, kozje ali piščančje. Novejša različica kebaba pa je postrežena v kruhu in navadno s solatnimi prilogami (solata, pradižnik, čebula ...)

Pravi tradicionalni turški kebab se imenuje Cağ kebab. Izvirni kebab je bil pečen v vodoravnem položaju, kosi mesa pa so bili rezani bolj "na debelo". Meso je servirano na krožniku, navadno z rižem. Pravi, izvirni kebab še vedno ponujajo v veliko delih Turčije.

Sodobna različica kebaba pa je zamisel pred dnevi preminulega 87-letnega Mahmuta Aygüna. Gospod Aygüna je v Berlinu odprl restavracijo in prišel na idejo, da bi meso, namesto na krožniku serviral v posebnem toplem kruhu. Kralj kebaba, kot so ga mnogi imenovali, se je v Nemčijo preselil pri 16 letih.

Dejal je, da je bil kebab v kruhu bolj praktičen za ljudi, ki so ponočevali in so tako lahko hrano odnesli s seboj domov. "Enkrat sem premišljeval, da bi bilo veliko lažje, če bi jim hrano dal za domov," je dejal Mahmut, ki je prvi obrok döner kebaba v kruhu postregel 2. marca 1971. Kebab je v takih okoliščinah, torej pri ponočevalcih, priljubljen predvsem med Britanci.

Kebabi po svetu različni
Po svetu se je "prijelo" več različic kebabov. Nekje so postreženi s prilogami, kot so zelena solata, čebula, paradižnik, kumarice, na voljo pa so tudi različne omake (česnova, jogurtova ...), ponekod ob kebabih ponujajo še ocvrti krompirček ali pa različne vrste sirov.

A. M.