14-letna Jing Jing in njen vrstnik Le Le v hongkonškem živalskem vrtu skupaj živita že več kot desetletje (od leta 2007), a do zdaj so bili njuni "stiki" omejeni bolj na skupno žvečenje bambusa in občasno trepljanje in drgnjenje. A zasebnost, ki jima jo nudi karantena, ju je spodbudila k tistemu dejanju, za katerega so si njuni oskrbniki prizadevali več let.

Najprej sta se začela ovohavati, puščati svojo sled drug drugemu, v ponedeljek pa končno prešla k pravemu dejanju.

Njuni oskrbniki, ki so raven njunih hormonov te dni skrbno spremljali (pande se namreč parijo med marcem in majem), so bili ob pogledu na prizor vzhičeni. "Možnost za brejost je pri naravnem parjenju precej višja od umetnega osemenjevanja," je po poročanju BBC-ja v izjavi za javnost poudaril Michael Boos, direktor zavetišča za divje živali Ocean Park in vodja programa za reprodukcijo ogroženih vrst.

A za pravo veselje bodo v živalskem vrtu morali še malo počakati – skoraj do konca leta. Brejost pri pandi namreč traja okoli 10 mesecev, poleg tega pa jo je skoraj nemogoče odkriti, tudi z ultrazvokom jo lahko potrdijo šele okoli 14–17 dni pred kotitvijo, je pojasnil Boos, obenem pa dodal, da so v Ocean Parku optimistični. "Upajmo, da bomo še letos Hongkonžane razveselili z veselo novico o podmladku, obenem pa prispevali k ohranjanju te redke vrste," je še dejal. Prve priprave na materinstvo bi sicer lahko pri Jing Jing opazili konec junija.

V okviru kitajskega programa za reprodukcijo pand so Jing Jing sicer že večkrat umetno osemenili, a vsakič neuspešno.

Za parjenje ni dovolj dober vsak partner

Pande so namreč tako v divjini kot v ujetništvu ogrožene. V naravi jih živi le okoli 1.400, znanstveniki pa menijo, da je – poleg krčenja njihovega naravnega habitata – za njihovo ogroženost krivo tudi to, da se le redko parijo. Samica je namreč plodna le kratek čas v letu, zato mora biti samec na to obdobje pripravljen, poleg tega je samo dejanje spolnega akta pri pandah malo zahtevnejše (samec mora dobesedno splezati na samico), največja težava pa je, da se pande dostikrat ne želijo pariti s tistim samcem, ki ga imajo na razpolago. Nekatere študije so tako nakazale, da si morata biti partnerja dejansko "všeč", da se spravita k dejanju, a ker je pand malo, imajo izbire bolj malo ...

Večina organizacij, živalskih vrtov in drugih ustanov, ki se posvečajo ohranjanju te redke vrste, zato posežejo po umetnem osemenjevanju. Kar se je zgodilo v hongkonškem živalskem vrtu, je izjemna redkost, je ob tem še poudaril Boos.