Producent Scott Steindorff je projekt označil kot mešanico legendarne filmske uspešnice Boter in vojnega filma: "To bo latinskoameriška različica mafijske uspešnice Boter," je zatrdil. "Prikazali bomo zgodbo o njegovi družini, zgradbo njegovega "podjetja", njegov vzpon ter konec, ki je bil pravzaprav vojna med celo Kolumbijo in enim človekom," je dodal.

Za režijo se po poročanju filmske revije Hollywood Reporter dogovarja Brad Furman, ki je nazadnje posnel srhljivko The Lincoln Lawyer, pod scenarij pa se bo podpisal Matt Aldrich. V zadnjih letih so sicer v Hollywoodu potekali dogovori za filma Escobar in Killing Pablo. V igri za režijo sta bila tedaj Oliver Stone in Joe Camahan, vendar nobeden od omenjenih projektov ni bil realiziran - o Escobarju so posneli številne dokumentarce, na velikih platnih pa se njegova življenska zgodba še ni znašla.

Kot Robin Hood za revne
Kolumbijec Pablo Emilio Escobar Gavina se je rodil leta 1949 in je bil eden najbolj razvpitih preprodajalcev mamil vseh časov. Leta 1989, na vrhuncu njegove moči, ga je revija Forbes uvrstila na sedmo mesto na lestvici najbogatejših ljudi na svetu. Njegov kartel naj bi nadzoroval kar 80 odstotkov svetovnega kokainskega trga.

Do velikanske moči in bogastva v višini štiri milijarde dolarjev je Escobar prišel s prefinjenim sistemom tihotapljenja mamil, s podkupovanjem politikov in uradnikov ter z okrutnimi umori nasprotnikov. Bil je odličen govornik in je revnim prebivalcem Medellina predstavljal nekakšnega "Robina Hooda", saj je vlagal v revne soseske, zgradil pa je tudi številne športne objekte.

Escobar je umrl v strelskem obračunu 2. decembra 1993. Posebna policijska enota, ki so jo sestavljali kolumbijski in ameriški policisti, ga je odkrila in ustrelila v neki soseski v Medellinu.

Kartel Medellin, ki ga je ustanovil, je imel sloves brezobzirne organizacije, odgovorne za ugrabitve in umore tistih, ki so mu prekrižali pot. Med njimi so se znašli tako politiki, novinarji in člani vlade. Za dosego svojih ciljev, ki so predelava in prodaja nezakonitih mamil, se včasih povežejo tudi z gverilskimi skupinami. Kartel je v začetku večino koke uvozil iz Bolivije in Peruja, jo doma predelal v kokain in nato dostavil v ZDA.