Na začetku maja so na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnika in Šišenskega hriba zaznali uspešno gnezditev labodjega para, ki ima letos dva mladiča. Oba labodja starša, ki gnezdita na Koseškem bajerju, sta že obročkana, predstavniki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Slovenskega centra za obročkanje ptičev iz Prirodoslovnega muzeja pa so identifikacijske obročke uspešno nadeli tudi mladičema.

Obroček, narejen iz aluminija, služi kot nekakšna osebna izkaznica, ki nosi podatke o spolu, starosti ter datumu in mestu obročkanja. Večje ptice, kot so labodi in štorklje, obročkajo v gnezdu, ko so mlade in še ne letijo. Pri obročkanju ptico pregledajo in stehtajo ter zberejo nekatere druge podatke in zdravstveno stanje ptice.

Glavni namen obročkanja ptic je preučevanje njihovega načina življenja, predvsem selitve. Še posebej pri pticah selivkah sta pomembna sodelovanje med državami in izmenjava podatkov. Na ta način pridobijo informacije o stanju populacij, življenjski dobi ter o dogajanju na selitvenih poteh in prezimovališčih.

Podatki, pridobljeni za daljše časovno obdobje, so podlaga za ustrezne varstvene ukrepe. Tako je bila pred leti dokumentirana zanimiva najdba – v Sloveniji obročkana bela štorklja je bila opažena v Južni Afriki, razdalja med opazovanjema pa je ocenjena na več kot 7.800 kilometrov.

Obročkanje ptic ima več kot stoletno tradicijo, v Sloveniji pa ta dejavnost organizirano poteka od leta 1926. Slovenski obročkovalci, ki za svojo dejavnost potrebujejo posebno dovoljenje, delujejo v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije – Slovenskega centra za obročkanje ptic.